Hemolimfa: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
pravopis |
||
Vrstica 22:
Proteini predstavljajo znatni delež v sestavi hemolimfe: tipična koncentracija se giblje od 10–100 mg/ml; povečana je v razvojni fazi ličinke in nimfe, zmanjšana pa po vsakem procesu levitve.
Največji delež med plazemskimi proteini pri ličinkah žuželk pripada skladiščnim proteinom oz. heksamerinom, ki so sestavljeni iz šestih podenot z [[molekulska masa|molekulsko maso]] 80.000 [[atomska enota mase|daltonov]], in so prisotni v zelo visokih koncentracijah med zadnjo razvojno fazo pred odraslim osebkom. Glede na delež različnih aminokislin jih lahko delimo v t. i. [[arilforin]]e, ki so bogati s [[fenilalanin]]om, tirozinom in [[triptofan]]om, ter v skladiščne proteine, bogatih z [[metionin]]om.
Pomembni so tudi transportni proteini, ki prenašajo hidrofobne (in s tem netopne) molekule po hemolimfi. Najpogostejši je [[lipoforin]], ki prenaša lipide, pogosta pa sta tudi [[feritin]] in [[transferin]], ki vežeta železove ione. V hemolimfi nekaterih [[členonožci|členožcev]] (npr. pri [[pajki]]h) in večini [[mehkužci|mehkužcev]] je prisoten [[hemocianin]], ki tako kot [[hemoglobin]] v krvi prenaša [[kisik]], vendar namesto železovega iona vsebuje [[baker|bakrov]] ion. Transportni proteini poleg tega ščitijo prenesene molekule pred [[encim]]sko razgradnjo (razvidno npr. v primeru [[juvenilni hormon|juvenilnega hormona]] (JH)).
| |||