Baskovščina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 31:
Prvo obsežno [[tisk]]ano delo v baskovščini je [[prevod]] [[Sveto pismo|Biblije]] iz [[16. stoletje|16. stoletja]]. V času [[Franco]]vega režima so jezik preganjali, [[knjiga|knjige]] v baskovščini pa zažigali. Šele po letu [[1960]] se je jezik ponovno uveljavil, najprej v lokalni [[rimskokatoliška cerkev|katoliški cerkvi]] in na [[radio|radiu]]. Po letu [[1979]] se je baskovščina pričela poučevati v [[šola|šolskih]] ustanovah vseh stopenj, leta [[1980]] pa je postala ob [[španščina|španščini]] [[uradni jezik]] v [[Baskija|Baskovski avtonomni skupnosti]] (''Euskadi''). Status uradnega jezika ima tudi v severni in zahodni [[Navara|Navari]]. Danes naj bi imel jezik med 700.000 in [[milijon]] govorcev, od tega okoli 80.000 v [[Francija|Franciji]], med 50.000 in 65.000 v [[Navara|Navari]], ostali pa v [[Baskija|Baskiji]].
 
Baskovščina je se deli v številna narečja. Knjižna norma se je začela uveljavljati šele proti koncu 19. stoletja, ko je baskovščino, zlasti v industrijskih področij osrednje pokrajine [[Biskaja|Biskaje]], že začela izpodrivati [[španščina]]. Dokončno je bila raba jezika kodificirana šele leta 1968, ko je nastala t. i. »poenotena baskovščina« (''euskara batua''), ki se od osemdesetih let naprej poučuje v šolah v [[Baskija|Baskiji]] in [[Navara|Navari]].
 
Baskovščina je izoliran jezik. Zaradi njenega neindoevropskega izvora so se v preteklosti pojavljali številni poskusi, da bi jo povezali z različnimi jeziki in jezikovnimi skupinami. Poleg nekaterih nestrokovnih primerjav so jo jezikoslovci povezovali predvsem s [[kavkaški jeziki|kavkaškimi jeziki]], s katerimi ima skupne nekatere tipološke značilnosti, in z antičnim [[iberščina|iberskim jezikom]], ki sicer izpričuje določene površinske podobnosti z baskovščino, a zanesljivi dokazi o izvorni sorodnosti niso bili ugotovljeni. Edini zanesljivi sorodnik baskovščine je antični [[akvitanščina|akvitanski jezik]], ki je izpričan v obliki imen in besed v latinskih napisih iz jugozahodne Francije.