Pripor: Razlika med redakcijama

V Kostariki njihov Kazenski postopkovni zakonik iz leta 1998 dovoljuje dvanajst mesečno običajno predkazensko pridržanje oziroma "prisión preventiva" ali pa preiskovalni zapor. Do tega pride v primeru, da je oseba smatrana kot t. i. "flight risk". V primeru, da je primer "zapleten", pa je lahko podaljšan do treh let in pol zapora, ali pa celo več v nekaterih primerih. 23. maja 2013 je bilo priprtih več kot 3000 oseb.

V Indiji se lahko pripor izvaja le do šestih mesecev. Po treh mesecih je tak primer obravnavan pred posvetovalno komisijo z namenom ponovne ocene stanja. Pripor v Indiji je bil uveden v časih britanskega vladanja okoli leta 1800. Zakonodaja na tem področju se ni spremenila in tako je pripor spadal pod Zakon o obrambi Indije iz leta 1939 ("Defence of India Act 1939") in kasneje pod Zakon o priporu iz leta 1950 ("Preventative Detention Act 1950"). V času vladanja premiejke Indire Gandhi je leta 1971 indijski parlament uzakonil kontroverzen t. i. "Maintenance of Internal Security Act", ki je bil kasneje v letih 1975-1977 večkrat amandmiran. Ta zakon je uzakonil številne kršitve človekovih pravic. Posledično je bil razveljavljen po koncu vladanje Indire Gandhi leta 1977, ko je oblast prevzela nova vlada.

V Maleziji pripor uzakonja t. i. "Internal Security Act 1960 (ISA)", ki je bil uveljavljen po tem, ko je Malezija postala neodvisna od Velike Britanije leta 1957. "ISA" dovoljuje pripor brez sojenja ali kazenske ovadbe pod omejenimi in določenimi okoliščinami. Ta zakon je uporabljen v primerih terorizma in proti komurkoli, ki predstavlja grožnjo nacionalni varnosti. Takratni malezijski premier Najib Razak je 15.9.2011 oznanil, da bo ta zakon razveljavljen in nadomeščen z dvema novima zakonoma, kar naj bi se nato zgodilo v marcu 2012. Malezijski parlament je 17.4.2012 potrdil nov zakon, t. i. "Security Offences (Special Measures) Act 2012 (SOSMA)".

V času aparthajta je južnoafriška vlada uporabljala "preventive detention" za kaznovanje njenih političnih nasprotnikov. Sem je spadal tudi t. i. "Terrorism Act of 1967", ki je dal policiji pooblastila za prijetje teroristov ali oseb z informacijami o teroristih brez sodnega naloga.