Charles de Secondat, baron de Montesquieu: Razlika med redakcijama

pravopis
(pravopis)
(pravopis)
Mislec Charles de Secondat, Baron de Montesquieu, največkrat omenjan kar kot Montesquieu, se je rodil na gradu Château de La Brède južno od Bordeauxa v Franciji. Bil je izjemno pomemben družbeni in politični komentator svojega časa ([[razsvetljenstvo]]).
 
Danes je najbolj poznan po ideji [[ločitev oblasti|ločitve oblasti]] na izvršno, zakonodajno in sodno. [[ločitev oblasti|Delitev oblasti]], ki naj bi zagotavljala ravnotežje moči (t. i. ''[[checks and balances]]''), je danes implementirana v večini zahodnih (liberalnih) [[demokracija|demokracij]]. Najbolj priznani deli sta [[O duhu zakona]], v kateri razpravlja o načelih vladavine, in [[Perzijska pisma]] v katerih govori o razmerah v Aziji in Evropi ter se roga iz ustaljenih političnih vzorcev in razmer. Zaradi tega dejstva jih je moral izdati pod psevdonimom. Slovenski prevod ''Perzijskih pisem'' je izšel leta 2000 pri Mariborski literarni družbi (Zbirka Absint), prevedla pa jih je [[Cirila Toplak]].
 
 
V okoliščinah sodobnega režima je Montesquieu dajal prednost vladanju v obliki državnega sistema po vzoru angleške ustavne [[monarhija|monarhije]] in čeprav je njegova intepretacija doživela marsikatero kritiko je vseeno imel velik vpliv na ustanovitelje novih političnih skupnosti (predvsem v [[Združene države Amerike|ZDA]], na primer na [[James Madison|Jamesa Madisona]] in njegovo [[Ločitev oblasti]]).
 
Že [[Machiavelli]], [[John Locke|Locke]] in nekateri grški filozofi so pred njim zagovarjali in dojela pomen t. i. "mešane države" v kateri je pomembna [[delitev oblasti]], da se ohrani [[svoboda]], Montesquieu pa je to teorijo postavil v središče svojih naukov.
 
"''Brez mešanega režima se bo zakon vedno prevesil v posebne interese določene skupine''", je vedno znova trdil in dokazoval. Zato je prvi striktno postavil ločnice med zakonodajno, izvršno in sodno oblastjo ter trdil, da ljudje nikoli ne bodo imeli svobode, če bo isti človek ali isto ''telo'' izvrševalo te tri oblasti - oblast uzakonjanja zakonov, oblast izvrševanja ljudskih odločitev in sodno oblast pri pravdah posameznikov. Nadalje je zapisal, da bi morala izvršna biti v [[monarh]]ovih rokah, ker ta veja vladavine zahteva hitrost in je bolje, da z njo upravlja en človek, kot več ljudi. [[Monarh]] mora tako odkloniti zakonodajno funkcijo, ki bi morda posegala v njegovo eksekutivno oziroma izvršno oblast, saj bi s tem prišlo do konflikta interesov. Lahko pa bi imel pravico veta in naj bi tudi nadziral vojsko. Obenem je vredno poudariti tudi, da je treba monarha, kot vse ostale akterje, zakonsko omejiti, da se ne bi vmešaval v zakonodajno, ki naj bi bila v rokah plemstva in ljudstva. Šlo bi torej za razdelitev v dva domova (skupščinska dvodomnost) - zgornji in spodnji - kar se še danes prakticira v nekaterih državah. Zakonodajna oblast tako naj ne bi imela v nadzoru samo izboljševanja in spreminjanja zakonov, ampak bi ohranila tudi nadzor nad davčno osnovo, po potrebi pa bi lahko tudi razpustila ali pa finančno omejila vojsko. Medtem, ko je [[John Locke|Locke]] imel sodstvo le za roko izvršne oblati, pa je Montesquieu poudaril, da mora biti sodstvo neodvisno za ohranitev pravic posameznikov. Njihove pravice ne morejo biti zajamčene, če lahko naletijo na ''"strašno oblast kombiniranega izrševalca, zakonodajalca, sodnika in porotnika"''.
254.251

urejanj