Bernard Katz: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
nadomestitev lifetime |
pravopis |
||
Vrstica 26:
Rodil se je v [[Judje|judovski]] družini [[Rusi|ruskega]] porekla v Leipzigu, kjer je na lokalni univerzi študiral [[medicina|medicino]] in diplomiral leta 1934. Naslednje leto je moral zaradi svojega porekla zapustiti Nemčijo. Odšel je v Anglijo, kjer je študiral kot podiplomski študent na Univerzitetnem kolidžu v Londonu pri nobelovcu [[Archibald Vivian Hill|A.V. Hillu]]. Po doktoratu leta 1939 je odšel v [[Avstralija|Avstralijo]], kjer se je pridružil laboratoriju [[John Carew Eccles|Johna C. Ecclesa]] v [[Sydneyjska bolnišnica|Sydneyjski bolnišnici]] in pričel z raziskavami živčno-mišičnih povezav. Leta 1941 je postal naturaliziran avstralski državljan in se naslednje leto pridružil [[Kraljevo avstralsko vojno letalstvo|vojnemu letalstvu]]. Do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je služil kot [[radar]]ski [[častnik|oficir]] v jugozahodnem [[Tihi ocean|Pacifiku]]. Po vojni se je vrnil v Anglijo in se ponovno pridružil Hillovi skupini na Univerzitetnem kolidžu v Londonu kot pomočnik vodje raziskav. Tam je leta 1952 postal redni profesor biofizike.
Njegovo delo je bilo ključno za razumevanje osnovnih lastnosti kemičnih [[sinapsa|sinaps]], povezav, prek katerih se dogaja signalizacija med [[nevron]]i. V 1950. letih je preučeval [[biokemija|biokemijske]] lastnosti in delovanje [[živčni prenašalec|nevrotransmiterja]] [[acetilholin]]a, ene od snovi, ki so udeležene pri signaliziranju. Ugotovil je, da se acetilholin v sinapsah vedno sprošča v »kvantih« - količina acetilholina, ki se sprosti ob signalu, ni nikoli manjša od določene vrednosti, če je večja, pa je vedno mnogokratnik najmanjše. Danes vemo, da se to zgodi ker je acetilholin pred sprostitvijo spravljen v t. i. sinaptičnih [[vezikel|veziklih]], ki so vsi podobne velikosti. Število veziklov acetilholina, ki se ob impulzu sprostijo z [[eksocitoza|eksocitozo]], je sorazmerno s številom [[akcijski potencial|akcijskih potencialov]], ki pripotujejo do živčnega končiča. Njegove ugotovitve so bile pomembne pri razumevanju [[insekticid]]nega delovanja organofosfatov in organokloratov, ki motijo [[encim]]ske cikle udeležene pri teh procesih.
Za svoje delo je leta 1967 prejel [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]], leta 1970 pa še [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]]. Poleg tega je bil izvoljen za člana [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] iz Londona in več tujih akademskih inštitucij.
| |||