Kulturna revolucija: Razlika med redakcijama

'''Velika proletarska kulturna revolucija''' (krajše '''Kulturna revolucija''') je bilo nasilno množično gibanje v [[Ljudska republika Kitajska|Ljudski republiki Kitajski]], ki se je začelo leta 1966 in se je uradno končalo s smrtjo [[Mao Cetung]]a leta 1976. Posledica revolucije je bila socialna, politična in ekonomska rast, pa tudi uničevanje starih [[Kitajska kultura|kulturnih]] vrednot in spomenikov. Kulturno revolucijo je 16. maja leta 1966 sprožil Mao Cetung, predsednik [[komunistična partija Kitajske|komunistične partije Kitajske]]. Trdil je, da liberalni [[buržoazija|buržoazni]] elementi vztrajno pronicajo v partijo in družbo ter da skušajo obnoviti [[kapitalizem]]. Mao je v skladu s svojo teorijo permanentne revolucije vztrajal, da morajo biti ti elementi odstranjeni z nasilnim revolucionarnim prizadevanjem, v katerega je bila vključena kitajska mladina, združena v skupinah t. i. [[Rdeča garda (Kitajska)|Rdeče garde]] po vsej državi. Te skupine so mučile in ubijale ljudi, ki naj se ne bi strinjali z Maovo politiko, uničevale so svetišča, ipd. Gibanje se je posledično razširilo med [[vojska|vojaške skupine]], delavski razred in samo [[partija|partijsko]] vodstvo. Privedlo je celo tako daleč, da so želeli spremeniti pomen mednarodno standardizirane rdeče luči na semaforju, ki naj bi pomenila »pelji«.<ref>{{navedi knjigo|title=CHINA'S CULTURAL REVOLUTION, 1966-1969: Not a Dinner Party|author=Schoehals, Michael.|location=Armonk, New York and London|publisher=M. E. Sharpe|year= 1996|url=http://books.google.si/books?id=uNeVJgUZseoC&printsec=frontcover&dq=CHINA'S+CULTURAL+REVOLUTION,+1966-1969&source=bl&ots=3YHrcerBOJ&sig=7wwV80aRkIJEhYpqvoVcJrsslP4&hl=sl&ei=V0bqTK73MMXusgamtuW8Cw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CBkQ6AEwAA#v=onepage&q&f=false}}</ref> Čeprav je Mao osebno označil konec revolucije že leta 1969, je njena aktivna faza trajala do smrti [[Lin Biao|Lin Biaa]] v letalski nesreči leta 1971. Po Maovi smrti so partijske sile pod vodstvom [[Deng Xiaoping]]a nasprotovale kulturni revoluciji, tako da je bila večina političnih, ekonomskih in šolskih [[reforma|reform]], ki so bile povezane s kulturno revolucijo, ukinjena do leta 1978. Odtlej je bila kulturna revolucija uradno obravnavana kot negativni zgodovinski pojav. Ljudem, ki so bili vpleteni v revolucionarnih skupinah, je bilo sojeno. V uradni zgodovinski obtožbi kulturne revolucije leta 1981 je partija glavno odgovornost pripisala Mao Cetungu, veliko krivdo za najhujše ekscese pa je pripisala tudi Lin Biau in t. i. »Tolpi štirih«.