Daoizem: Razlika med redakcijama

'''Dao''' je osrednji pojem daoizma, ki je nastal že v zgodnejših obdobjih. Etimološki pomen besede dao je "pot", ponazarja pa nekaj nevidnega, neoprijemljivega, a je kljub temu povsod prisoten. Občutimo pa ga lahko v njegovih zakonitostih kot na primer menjava dneva in noči ter letnih časov. Hkrati pa naj ga bi lahko občutili kot nekakšno povezavo med nami in naravo, a le v trenutku, ko pozabimo na vsa lažna hrepenenja ter družbene ideale. Ker dao predstavlja odločilno in zaokroženo silo, ki preko sebe določa vse bivanje, so se zdeli daoistom vsi nasilni posegi v svet odveč in so se poskušali čim bolj izogniti vmešavanjem v naravni ter družbeni tok življenja. Za razliko od metafizike daoistov je [[konfucijanstvo|konfucijancem]] veljal Dao za splošen etični ideal in praktično vodilo ravnanja. Konfucijanstvo in daoizem se v (ne)razlagi Daa torej povsem razlikujeta.

Zakon Daa pravi, da se vse vrača k izhodišču torej vse kar preide do skrajnosti se bo vrnilo k nasprotnim lastnostim. Tako daoizem teži k temu, da delujemov skladu z Daom. Pojavil se je koncept nedelovanja oz. wu wei (無為). To pomeni, da so spontane akcije v skladu s Daom torej naravnim redom lažje in bolj učinkovite kot aktivni poskusi nasprotovati Dau. Po tem principu, če ne delaš nič, lahko izvršiš vse. Vpliv te miselnosti pa je še danes viden v kitajski politiki ter družbi. Ne smemo pa dojemati ideje nedelovanja preveč pasivno, saj omogoča, da se v posamezniku, družbi ali naravi izrazi dejavnost, ki je v sožitju z vsemi ˝desettisočimi stvarmi ˝, kar pa je kitajski pojem (wan wu), ki označuje vse obsotječe. To silo naravno dane oz. osnovne kreposti pa daoisti imenujejo '''De''' (德).

»Če bomo izvajali nedelovanje, bo povsod vladal red« (p.t., 3/str. 3)