Ženska volilna pravica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
||
Vrstica 3:
== Zgodovina ==
Na začetku razvoja sodobne [[demokracija|demokracije]] je bila [[volilna pravica|volilna pravica]] omejena na razmeroma zelo ozek krog ljudi, ki so izpolnjevali volilne cenzuse. Sprva je prevladoval premoženjski cenzus, ki je bil na začetku zelo visok, nato pa se je nižal, število volivcev se je večalo. Pogosto je bila volilna pravica omejena tudi s cenzusom izobrazbe, ponekod pa s cenzusom pismenosti.
Splošna moška pravica je bila uvedena pred žensko: 1848 v [[Francija|Franciji]] in [[Švica|Švici]], 1869 v [[Nemčija|Nemčiji]], 1907 v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] in do leta 1920 v vseh zahodnoevropskih državah. Tako je bila v mnogih državah iz političnega življenja izključena polovica prebivalstva. Cenzuse so opravičevali z drugačno družbeno vlogo žensk. Prve zahteve po ženski volilni pravici so se pojavile po francoski revoluciji (1789-1794). Leta 1790 je to vprašanje odprla Mary Wollstocraft v delu [[Zagovor pravic ženske|''A Vindication of the Rights of woman'']] (1790).[[Olympe de Gouges|Olympe de Gouges]] je svojo slavno ''Deklaracijo o pravicah ženske in državljanke'' napisala kmalu po francoski ustavi napisani leta 1791. V deklaraciji spodbudi vse ženske k zahtevi enakih pravic.
Na konvenciji v Seneca Fallsu v zvezni državi [[New York|New Yorka]] leta 1848, na prvem shodu za ženske pravice, so razglasili, da so vse ženske in moški po rojstvu enaki. Po te načelu sta se ravnali Susan B. Anthony (1820-1906) in Elizabeth Cady Stanton (1815-1902), bojevnici v ameriškem gibanju za žensko volilno pravico in enakopravnost. Leta 1896 sta ustanovili Nacionalno združenje za žensko volilno pravico. Gibanje za žensko volilno pravico v Veliki Britaniji se je začelo 1866, ko je radikalni poslanec in filozof John Stuart Mill (1806-73) predlagal parlamentu prvo peticijo za žensko volilno pravico. Leta 1900 je Nacionalna zveza društev za žensko volilno pravico, ki jo je vodila
Ženska volilna pravica je bila uvedena v mednarodno pravo leta 1948, ko je generalna skupščina Združenih narodov sprejela [[Splošna deklaracija človekovih pravic|Splošno deklaracijo človekovih pravic]]. Dodatno pa jo je potrdila Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, sprejela jo je [[Generalna skupščina OZN|Generalna skupščina OZN]] leta 1979. Začela je veljati 3. septembra 1981, ko jo je sprejelo 20 držav. Odločba natančneje opredeljuje določbe iz [[Splošna deklaracija človekovih pravic|Splošne deklaracije človekovih pravic]].
==Ženska volilna pravica na Slovenskem==
|