Samoupravne oblasti v Kraljevini Jugoslaviji: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pravopis |
pravopis |
||
Vrstica 133:
135. člen ustave je dal tudi Hrvaški, Slavoniji in Črni gori načela razdelitve za slučaj, da bi se razdelitev ne izvršila parlamentarnim potom, ampak s kraljevo uredbo. V tem slučaju bi se na Hrvaškem in v Slavoniji osnovale štiri oblasti, a Črna gora iz leta 1913, z Boko-Kotorskim okrajem pa brez plevaljskega in belopoljskega okrožja, bi naj veljala kot ena oblast. Po tem se je ravnal tudi zakonski načrt za razdelitev države na oblasti, ki ga je 27. oktobra 1921 narodni skupščini v rešitev predložila vlada.
Če se je že z ustavo samo omejila razdelitev po zemljepisnih momentih, se je v zakonskem načrtu šlo še v podajanje zgodovinskih in političnih ozirov. Zaradi teh razlogov se je tudi določilo tako število oblasti (26), kakor tudi to, da so bile posamezne oblasti zasnovane tako male, da niso bile sposobne za življenje in da niso mogle odgovarjati vsem nalogam oblastne samouprave, niti prenašati njenih finančnih bremen. A vendar, kjer bi morali odločati narodno-politični razlogi, kakor v novih narodnostno mešanih krajih, tam se niso v zadostni meri upoštevali ti razlogi. Enako bi bilo treba zaradi čim hitrejšega in varnejšega narodnega izenačenja mnogo bolj in močneje pomešati srbske kraje z novimi. Vladin predlog, razen izjeme z južnim Banatom, tega nikakor ni upošteval, marveč je tudi naprej pustil področje Srbije povsem zase oddeljeno, čeprav je bilo v državnem in narodnem interesu, da se to področje
Razlagajoč pobudo za zakonski načrt, je vlada trdila, da je poskušalo okrog centrov najmočnejše gospodarske in kulturne privlačnosti grupirati po možnosti vse one kraje, ki jih je zaobjemal gospodarski in kulturni krog posameznega centra. Pri tem je bilo treba ponekod napraviti kompromis med sedanjostjo in bližnjo prihodnostjo. Pri grupiranju krajev v oblasti je bilo torej treba upoštevati tudi smer, v kateri se bodo posamezni kraji v gospodarskem in prometnem oziru gibali v bližnji ali daljni prihodnosti.
| |||