Alkilacija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pravopis |
pravopis |
||
Vrstica 47:
[[Slika:IsobutaneAlkylation.png|thumb|center|450px|Alkilacija alkenov (na sliki je propen) z izobutanom je glavni proces v rafinerijah nafte, ki ga katalizirata HF in žveplova kislina]]
V standardnih procesih v rafinerijah nafte se izobutan (2-metilpropan) alkilira z nizkomolekularnimi [[Alken|alken]]i, predvsem z zmesjo [[propen]]a in [[buten]]a, v prisotnosti Brøstedove kisline ([[Fluorovodikova kislina|HF]] ali [[žveplova kislina |H<sub>2</sub>SO<sub>4</sub>]]).<ref>M. Röper, E. Gehrer, T. Narbeshuber, W. Siegel (2000). ''Acylation and Alkylation''. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Wiley-VCH, Weinheim. doi: 10.1002/14356007.a01_185.</ref> Katalizatorja protonirata alkene v reaktivne [[karbokation]]e, ki alkilirajo izobutan. Reakciji potekata pri zmernih temperaturah od 0 in 30 °C. Reakcija je [[Eksotermna reakcija|eksotermna]], zato morajo biti reaktorji dobro hlajeni. Razmerje med izobutanom in alkeni mora biti visoko, da bi se
Nastali produkt, tako imenovani alkilat, je zmes visokooktanskih razvejanih [[alkan]]ov, predvsem izoheptana in izooktana. Alkilat je zaradi izjemnih protieksplozijskih lastnosti in čistega zgorevanja standardna primes k [[bencin]]u in ključna sestavina visokooktanskega bencina za klasične letalske motorje. Oktansko število alkilata je odvisno predvsem od vrste uporabljenih alkenov in reakcijskih pogojev. Izooktan ima po definiciji oktansko število 100. Ker med alkiliranjem nastajajo tudi drugi produkti, je oktansko število alkilata lahko zelo različno.
| |||