Alžirija: Razlika med redakcijama

dodan 1 zlog ,  pred 4 leti
pravopis
m (+Geographic location)
(pravopis)
Že v štiridesetih letih 19. stoletja so začeli Alžirijo počasi kolonizirati francoski naseljenci, ki so z domačo delovno silo uredili velika kmečka posestva. V znamenje trajne lastninske pravice je že francoska ustava iz leta 1848 razglasila Alžirijo za "francosko ozemlje", torej za del matične domovine. Ko so Francozi leta 1870 izgubili vojno z Nemci, je prišel v Alžirijo nov val priseljencev, okrog 500 000 Alzačanov in Lotarinžanov, ki so nato povečali predvsem vinogradniške površine. Francozi so med letoma 1880 in 1920 vzpostavili nadzor nad vso alžirsko Saharo z več kazenskimi ekspedicijami proti upornim Tuaregom. Število Evropejcev v Alžiriji je nenehno raslo zaradi novih priseljencev in je v tridesetih letih doselo milijon, od katerega pa je bila samo polovica francoskega izvora.
 
Evropejce je začetek vstaje 1. novembra 1954 presenetil približno toliko, kolikor je bila narodna zavest med domačini manjša kot v protektoratih Maroku in Tuniziji. Francozi sprva sploh niso bili pripravljeni popuščati političnim zahtevam Alžircev in so odgovorili na ustanovitev Fronte za nacionalno osvoboditev (FLN) z najbolj grobimi policijskimi in vojaškimi ukrepi. [[Charles de Gaulle]] (1890 - 1970), ki je prišel maja 1958 na oblast tudi s podporo alžirskih Francozov, je moral kmalu spoznati, da je spopad mogoče rešiti samo s političnimi sredstvi. Zato se je začel pogajati s FLN oziroma njeno vlado v tujini. V zadnjem obdobju vojne francoska vojska skorajda ni več nastopala, zato pa je teroristična »tajna armada« OAS evropskih priseljencev poskušala z uničevanjem in atentati pustiti za seboj čimveččim več ruševin in politične zmede. Ko so marca 1962 sklenili pogodbo o neodvisnosti, so Francozi v nekaj mesecih zapustili deželo, ki je postala samostojna 3. julija 1962.
 
Pomanjkanje strokovnjakov na vseh področjih pa tudi politični boj za oblast sta močno ovirala obnvljanje Alžirije. Po letu 1965, ko je [[Houari Boumedienne]] (1925–1978) z državnim udarom strmoglavil dotedanjega predsednika države [[Ahmed Ben Bella|Ahmeda Ben Bello]] (1916–2012), je kot enotna stranka nastopajoča FLN stabilizirala svoj položaj. Z dohodki od črpanja nafte so v deželi obenem dosegli tudi skromno blaginjo.
253.889

urejanj