Brandenburg (volilna kneževina): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
pravopis |
||
Vrstica 17:
Altmark je bila izhodišče nemških osvajalnih pohodov 150 let kasneje. Leta 1134 je nemški kralj in cesar [[Lotar III. Supplinburški]] postavil [[Albert Medved|Alberta Medveda]], iz rodbine [[Askanijci|Askanijcev]], za mejnega grofa v marki. Albert je od Slovanov pridobil Havelland, grad Brandenburg in naselje, ki je zraslo okrog njega, ter prodrl dalje v Prignitz in Mittelmark. Obnovil je škofiji Brandenburg in Havelberg. Na osvojenih področjih je naseljeval Nemce, pretežno iz askanskega [[Harz]]a in spodnje[[ren]]skih predelov (od tod prevlada spodnjenemškega jezika). Leta 1157 si je v naselju Brandenburg postavil rezidenco in se poimenoval "mejni grof Brandenburga" (Albert I. Brandenburški). To je bil začetek nove kneževine v cesarstvu. Dokumenti pričajo, da so bili leta 1177 brandenburški grofje že državni komorniki in so si v začetku 13. stoletja postali [[Volilni knez|volilni knezi]].
Nasledniki Alberta Meveda so ozemlje širili proti vzhodu, severovzhodu in v Zgornjo [[Lužica|Lužico]]. Vabili so nove priseljence, ki so se naseljevali poleg slovanskih naselij in gradili nova. Slovani so se vključevali v vse sloje prebivalstva in se večinoma asimilirali, ponekod pa so še dolgo ostala povsem slovanska naselja kot
V začetku 14. stoletja je posest Brandenburžanov segala na vzhodu z Neumark že daleč preko Odre in [[Warta|Warte]], na severu v Uckermark in skoraj do Stettina (danes [[Szczecin]]). in na jugu daleč v Lužico. Leta 1320 je s smrtjo grofa Henrika II. rodbina Askanijcev izumrla.
| |||