Literarna potegavščina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Evasluga (pogovor | prispevki)
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 8:
Humor je bil na začetku slovenske književnosti sredi 19. stoletja neločljivo povezan s potegavščino. Veliko popularnost je doživela knjižica šaljivih anekdot, ki si jih je na račun drugih ljudi privoščil ''Nemški Pavliha v slovenski obleki''(1850) in ni ostal brez posnemovalcev: ''Turški Pavliha'', ''Nasredinove burke, Iz dnevnika malega poredneža, Bob in Tedi, dva neugnanca, Prigode porednega Bobija'', romana ''Višnjeva repatica'' Vladimirja Levstikain ''Skušnjave Tomaža Krmežljavčka'' Miroslava Malovrha. Potegavščina je bila v večerniški povesti uporabljena celo v ljudskovzgojne namene: v povesti Filipa Haderlapa ''Loterijo je pustil'' (1882) so z robatimi potegavščinami skušali junaka ozdraviti hazarderske obsedenosti.
 
Potegavščinam so bili bolj naklonjeni avtorji, ki so razumeli literaturo kot konstrukt. Vladimirju Bartolu so naprimerna primer kritiki izrecno očitali, da so njegovi junaki in sporočila novel skonstruirani. Bartolove pripovedi so polne junakov, ki manipulirajo z drugimi ljudmi, se poigravajo z njimi in jim pripravljajo usodna življenjska razočaranja in spoznanja, s plemenitim namenom napraviti jih neobčutljive in neranljive, da bodo zmogli postati voditelji množic.
 
==Velika umetniška potegavščina==