Liberalizem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 76:
Zgodnji liberalci, vključno s [[Thomas Hobbes|Thomasom Hobbesom]], [[John Locke|Johnom Lockeom]] in [[Baruch Spinoza|Baruchom Spinoza]], so poskušali omejiti moč vlade v liberalni družbi. Ti liberalci so zagotavljali najbolj osnovne življenjske-[[Svoboščina|svoboščine]] in pa [[Privatna lastnina|privatno lastnino]] in so zato zahtevali oblikovanje "suverenega" organa z univerzalno jurisdikcijo.<ref>Young, pp. 30–1.</ref> V skladu z naravnim stanjem, liberlaci so ljudje, ki jih poganja instinkt za preživetje in samoohranitev in edini način za izhod iz takega nevarnega obstoja je bil oblikovanje skupne in močne arbitre, ki lahko rešujejo navzkriž interesov med konkurenčnimi človekovimi željami.<ref name="Young, p. 30">Young, p. 30.</ref> Ta moč se lahko oblikujejo v okviru civilne družbe, ki omogoča posameznikom, da naredijo prostovoljno [[družbeno pogodbo]] s suvereno oblastjo, ki prenaša svoje [[Naravne pravice]] v ta organ v zameno za varovanje življenja, svobode in lastnine.<ref name="Young, p. 30"/> Ti zgodnji liberalci se pogosto niso strinjali glede mnenja o najprimernejši oblika vladanja, vsi pa so imeli skupno prepričanje, da so bile svoboščine naravne in da je njeno moč potrebno omejiti.<ref name="Young, p. 30"/> Liberalci imajo splošno prepričanje o omejeni vladi, čeprav je več liberalnih filozofov skeptičnih do popolne vlade. [[Thomas Paine]] je napisal, da je "vlada celo v svojem najboljšem stanju nujno zlo".<ref name="Young, p. 31">Young, p. 31.</ref>
 
Kot del projekta za omejitev pooblastila vlade, različni liberalni teoretiki, kot so naprimerna primer [[James Madison]] in [[Charles de Secondat, baron de Montesquieu|Baron de Montesquieu]] so zasnovali pojem delitve oblasti, sistem za enakomerno porazdelitev vladnih organov med [[Executive (vlada)|izvršno]], [[Legislature|zakonodajno]] in [[Sodstvo|sodstveno]] vejo.<ref name="Young, p. 31"/> Vlade se morajo zavedati, liberalci ohraniti, da slabo in nepravilno vodenje da ljudem organ za strmoglavljenje odločbe, da s kakršnimi koli in vsemi možnimi sredstvi, tudi s pomočjo nasilja in revolucije, če je potrebno.<ref>Young, p. 32.</ref> Sodobni liberalci so pod vplivom [[Socialni liberalizem|socialnega liberalizma]] še naprej podpirali omejene ustavne vlade, medtem ko so se zavzemali tudi za državne službe in določbe za zagotovitev enakih pravic. Sodobni liberalci trdijo, da so formalna ali uradna jamstva pravic posameznika brezpredmetna, ko posamezniki nimajo materiala pomeni, da koristi te pravice, ki predlaga večjo vlogo države v upravljanju gospodarske zadeve.<ref>Young, pp. 32–3.</ref> Zgodnji liberalci prav tako postavili temelje za ločitev države in cerkve. Kot dediči [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] so liberalci verjeli, da mora kateri koli družbeni in politični reda postati [[soglasja vladanih|iz ljudskih interakcij]], ne pa iz [[prava Divine|božje volje]].<ref name="Gould, p. 4">Gould, p. 4.</ref> Številni liberalci so bili [[Atheism|odkrito sovražni]] do [[verskega prepričanja]], ampak najbolj koncentrirane svoje nasprotovanje sindikatov verske in politične oblasti, trdi, da vera lahko uspevajo na lastno, brez uradnega sponzorstva ali od uprave stanje.<ref name="Gould, p. 4"/>
 
Od 17. do 19. stoletja so liberalci ([[Adam Smith]], D. Ricardo, J.-B. Say, [[John Stuart Mill]], ''On Liberty'', 1859, [[Friedrich Hayek]] v delu ''Pot v hlapčevstvo'', 1944) konceptualizirali prostost kot odsotnost vpliva države in gospodarstvo utemeljevali na [[fiziokratizem|fiziokratskem]] principu ''[[laissez-faire]]'' in svobodnem tekmovanju. V 19. stoletju je bil liberalizem vodilno meščansko politično gibanje. Nastopal je proti cerkvi, aristokraciji in državnemu monopolizmu.