Liberalizem: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Razločitev: Sodobnost → Novejša zgodovina, tabor → taborsko gibanje, Slovenski narod → Slovenski narod (časnik), Lojze Ude → Lojze Ude starejši |
pravopis |
||
Vrstica 76:
Zgodnji liberalci, vključno s [[Thomas Hobbes|Thomasom Hobbesom]], [[John Locke|Johnom Lockeom]] in [[Baruch Spinoza|Baruchom Spinoza]], so poskušali omejiti moč vlade v liberalni družbi. Ti liberalci so zagotavljali najbolj osnovne življenjske-[[Svoboščina|svoboščine]] in pa [[Privatna lastnina|privatno lastnino]] in so zato zahtevali oblikovanje "suverenega" organa z univerzalno jurisdikcijo.<ref>Young, pp. 30–1.</ref> V skladu z naravnim stanjem, liberlaci so ljudje, ki jih poganja instinkt za preživetje in samoohranitev in edini način za izhod iz takega nevarnega obstoja je bil oblikovanje skupne in močne arbitre, ki lahko rešujejo navzkriž interesov med konkurenčnimi človekovimi željami.<ref name="Young, p. 30">Young, p. 30.</ref> Ta moč se lahko oblikujejo v okviru civilne družbe, ki omogoča posameznikom, da naredijo prostovoljno [[družbeno pogodbo]] s suvereno oblastjo, ki prenaša svoje [[Naravne pravice]] v ta organ v zameno za varovanje življenja, svobode in lastnine.<ref name="Young, p. 30"/> Ti zgodnji liberalci se pogosto niso strinjali glede mnenja o najprimernejši oblika vladanja, vsi pa so imeli skupno prepričanje, da so bile svoboščine naravne in da je njeno moč potrebno omejiti.<ref name="Young, p. 30"/> Liberalci imajo splošno prepričanje o omejeni vladi, čeprav je več liberalnih filozofov skeptičnih do popolne vlade. [[Thomas Paine]] je napisal, da je "vlada celo v svojem najboljšem stanju nujno zlo".<ref name="Young, p. 31">Young, p. 31.</ref>
Kot del projekta za omejitev pooblastila vlade, različni liberalni teoretiki, kot so
Od 17. do 19. stoletja so liberalci ([[Adam Smith]], D. Ricardo, J.-B. Say, [[John Stuart Mill]], ''On Liberty'', 1859, [[Friedrich Hayek]] v delu ''Pot v hlapčevstvo'', 1944) konceptualizirali prostost kot odsotnost vpliva države in gospodarstvo utemeljevali na [[fiziokratizem|fiziokratskem]] principu ''[[laissez-faire]]'' in svobodnem tekmovanju. V 19. stoletju je bil liberalizem vodilno meščansko politično gibanje. Nastopal je proti cerkvi, aristokraciji in državnemu monopolizmu.
|