Populizem: razlika med redakcijama

dodan 1 zlog ,  pred 5 leti
pravopis
m (np.)
(pravopis)
Mudde in Kaltwasser opisujeta, da v literaturi obstaja soglasje o tem, da je populizem v [[Evropa|Evropi]] povezan predvsem s politično desnico in sloni na [[nacionalna identiteta|nacionalni identiteti]],<ref name="Mudde2011"/><ref name="Mudde2004">{{navedi revijo| last=Mudde |first=Cas |year=2004 |title=The Populist Zeitgeist |journal=Government and Opposition |volume=39 |issue=4 |pages=542–563 |doi=10.1111/j.1477-7053.2004.00135.x}}</ref><ref name="Syriza">http://www.academia.edu/5812717/Left-wing_Populism_in_the_European_Periphery_The_Case_of_SYRIZA</ref> medtem ko je populizem v [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]] povezan predvsem s politično levico<ref name="Mudde2011"/>. Po besedah Wodakove in Khosravinika naj bi bil v večini držav [[Evropska Unija|Evropske Unije]] (EU) v vzponu predvsem desni populizem.<ref>{{navedi knjigo |author=Wodak R, Khosravinik M.|year=2013 |chapter=Dynamics of Discourse and Politics in Right-Wing Populism in Europe and Beyond: An Introduction|title=Right-Wing Populism in Europe: Politics and Discourse |editors=Wodak R, Khosravinik M, Mral B.|publisher=London, New York: Blomsbury Academic |isbn=|pages=|url=https://www.google.si/books?hl=sl&lr=&id=EUhMAQAAQBAJ&oi=fnd&pg=PP1&dq=populism+Europe&ots=pY9TuqHi0U&sig=A1GOaia4-_qJs9707X9iv30m5YM&redir_esc=y#v=onepage&q=populism%20Europe&f=false}}</ref> Od 80-let 20. stoletja pa do dandanes je krepitev desnega populizma v Evropi močno povezana z izključevalno (ekskluzivno) politiko, katere tarča so predvsem priseljenci (imigranti) in [[narodna manjšina|narodne manjšine]].<ref name="gidron2013"/> Po drugi strani je levi populizem v Latinski Ameriki v zadnjih letih povezan z vključevalno (inkluzivno) politiko, pri kateri naj bi bila raznolika narodnostna sestava vpeta v enotni politični sistem.<ref name="gidron2013"/> V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je bil populizem povezan z obema političnima poloma, tako z levim (npr. Populistična stranka v 19. stoletju in Novi levi v 60-letih 20. stoletja) kot z desnim polom (npr. [[Republikanska stranka (ZDA)|Republikanska stranka]]).<ref name="gidron2013"/>
 
V Evropi ima populizem predvsem sledeče značilnosti: antiglobalizacija, sekularizem, antikapitalizem in državni intervenizem v gospodarstvu. Razlika med levim in desnim populizmom v resnici ni velika. Na videz zgleda, da se ne strinjajo glede vprašanj priseljevanja in vere. Levi populisti pričakujejo, da se bodo priseljenci asimilirali v tej smeri, da bodo tudi sami nasprotovali priseljevanju. Tako naprimerna primer levi populisti podpirajo omejitev verskih praks tudi v javnosti. Na takšen način prikrito delujejo proti priseljevanju, saj uporabljajo le drugačne načine, da pridejo do končnega cilja.<ref name=eupopulisti>http://www.advisorperspectives.com/commentaries/confluence_011315.php European Populism</ref>
 
Za finančne kroge ne obstaja razlika med levim in desnim populizmom. Oboji so večinoma proti skupni valuti evro, zahtevajo odpis državnih dolgov, povečanje javnih izdatkov in podobno. Verjetno sta glavni zahtevi volilca populistične stranke nižji davki in višje plače.<ref>http://dictionary.cambridge.org/dictionary/british/populism Cambridge definicija populizma</ref> Populisti se kažejo kot zaščitniki demokracije in trdijo, da je bila ta ugrabljena s strani elit.<ref>http://www.thefreedictionary.com/populism Populism</ref> Kot ljudstvo ali narod opredeljuje le tiste, ki se strinjajo z njihovimi videnji o ureditvi sveta. Njihov pogled na vodenje države je homogen in kdor se ne strinja z njihovimi idejami, je zaznamovan kot sovražnik naroda, ki krši in zanika njihove pravice, vrednote in identiteto.<ref name=eupopulisti></ref>
255.801

urejanje