Vzhodna filozofija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 39 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q307043 |
pravopis |
||
Vrstica 80:
Soroden argument je [[jezikoslovje|jezikoslovni]], ki temelji na razvrstitvi [[sanskrt]]a za enega od prvih [[indoevropski jeziki|indoevropskih jezikov]]. (Znan je [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Nietzschejev]] navedek, da sta krščanstvo in budizem »v krvnem sorodstvu«.)
Osrednja konceptualna struktura, ki jo indijska filozofija deli s klasično zahodno filozofijo (in v vzhodnjeazijski misli pred budistično »invazijo« manjka) vsebuje nasprotke [[dihotomija|dihotomij]] med [[razum]]om nasproti [[čustvo|čustvu]], [[videz]]u nasproti [[resničnost]]i, enemu nasproti mnogim in stalnosti nasproti spremembi. Indijska in zahodna misel si, s svojim robustnim konceptualnim dualizmom ''um''-''telo'', delita posledično stremljenje za subjektivnim idealizmom ali dualizmom. Tudi kitajska filozofija sicer operira z dualnimi pari, ki jih uporablja kot metodološko orodje tkim. binarnih kategorij (
Tudi formalno si indijska in evropska idejna tradicija delita osnove zahodne »[[ljudska psihologija|ljudske psihologije]]« -- psihologijo in semantiko stavkov npr. prepričanje in (podmensko) znanje, resničnost in neresničnost gramatičnega para ''osebek''-''povedek'' (in metafizično ''osebek''-''predmet''), in sklepanje. Te zamisli so zagotavljali odkritje (ali morda razširjanje) [[logika|logike]] v Grčiji in Indiji. V okviru diskurzov antične kitajske logike ni prevladala formalna logika, temveč logika disputov, ki se je kasneje razvila v specifično semantično logiko. Prej omenjene binarne kategorije so tudi osnova kitajskega modela analogije, ki je v tradicionalni kitajski filozofiji predstavljal specifični model sklepanja.
| |||