Kulturni molk: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
slika iz Zbirke
Tjaskam (pogovor | prispevki)
ponovno dodajanje zaradi izbrisa
Vrstica 8:
 
Ko je 17. 4. 1941 jugoslovanska vojska kapitulirala, je bilo celotno ozemlje Slovenije že teden dni pod nemško in italijansko okupacijo. Ljubljansko pokrajino, ki je spadala pod Italijo, je vodil visoki komisar [[Emilio Grazioli|Emilio Grazioli]]. Pouk v osnovnih šolah naj bi bil še naprej v slovenskem jeziku, v srednjih in višjih šolah pa bi bila italijanščina neobvezen predmet, vendar kljub slovesnim obetom ni imela slovenščina nikakršne avtonomije. Graziolijev namen je bil, da ljubljanska porkajina čim prej dobi italijansko podobo. Italijanski okupatorji so začeli postavljati dvojezične napise, uzakonili so cenzuro ter nadzorstvo nad slovenskim tiskom. Uradni jezik na občinah je bil s slovenskimi strankami slovenski, z višjimi uradniki pa italijanski. Pouk italijanskega jezika je bil obvezen, poučevali so ga italijani, ki so bili [[fašist|fašisti]], na podeželju pa so pouk v slovenskem jeziku prepovedali in uvedli italijanščino. Načrtno so uničevali dokaze o kulturni preteklosti; uničevali so vse, kar je pripadlo slovenski kulturi, tudi cerkve.
Prve aretacije so bile že 9. 4. 1941, med prvimi so zaprli pisatelja [[Makso Šnuderl|dr. Maksa Šnuderla]]. V Mariboru je bilo sprejemno taborišče, ki ga kot zbirno taborišče omenjajo v svojih leposlovnih delih [[Fran Roš|Fran Roš]], [[Josip Vandot|Josip Vandot]] in [[Anton Ingolič|Anton Ingolič]]. Med prve ranzotodovalne ukrepe na Štajerskem sodi tudi odstranjevanje slovenskih napisov, ki so jih nadomestili z nemškimi, odstranili so tudi vsa slovenska kulturna obeležja, tako spominske plošče kulturnim delavcem, celo izkop posmrtnih ostankov škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]]. Aprila 1941 so Nemci uničili v Mariboru tudi vso knjižno zalogo [[Tiskovna zadruga|Tiskovne zadruge]]. Zasegli so tudi zasebne knjižnice [[Josip Vandot|Josipa Vandota]], [[Vladimir Levstik|Vladimirja Levstika]]; samo na slovenskem štajerskem so [[nacist|nacisti]] uničili najmanj 4.200000 slovenskih knjig.
 
==Oblike spontanega ljudskega odbora proti uničevanju kulturnih dobrin==
Vrstica 16:
==Škoda slovenskega slovstva in prve oblike reagiranja pisateljev==
 
Leta 1941 je [[založba Hram|založba Hram]] nameravala natisniti roman [[Anton Ingolič|Antona Ingoliča]] ''Žeja'' in [[Miško Kranjec|Miška Kranjca]] ''Slepa ulica''. Okupacija je preprečila natis romana [[Vladimir Bartol|Vladimirja Bartola]] ''Čudež na vasi''. Ni izšlo tudi prvo obsežnejše delo [[Ferdo Godina|Ferda Godine]], roman ''Bele tulipke''. Podobno je bilo tudi s komedijo [[Bratko Kreft|Bratka Krefta]] ''Kranjski komedijanti'' in biografskim romanom o Franu Levstiku dr.[[Anton Slodnjak|Antona Slodnjaka]] z naslovom ''Pogine naj pes''.
Zaradi opisov pisateljevih izkušenj iz političnega življenja so prepovedali tudi roman [[Jože Pahor|Jožeta Pahorja]] ''Matija Gorjan in uničili naklado [[Anton Sovre|Antona Sovreta]] ''Stari Grki''. V celoti je propadla tudi mladinska povest [[France Bevk|Franceta Bevka]] ''Tonček''. Propadli so tudi rokopisni osnutki [[Josip Vandot|Josipa Vandota]], med njimi 4. del povesti o [[Kekec|Kekcu]] in rokopis izvirne slikanice [[Anica Černejeva|Anice Černejeve]], ki naj bi izšla pod naslovom ''Pisani izprehodi''.
 
==Plenum kulturnih delavcev==
 
Izraz plenum se je za sestanek uveljavil v narodoosvobodilnem obdobju. Plenum je zasedal 11. 9. 1941 v Ljubljani in sicer v strogi tajnosti, saj je bila takrat na vrhuncu oblasti Italija. Udeležili so se ga zastopniki posameznih kulturniških in umetniških sektorjev, med drugimi tudi [[Tone Čufar|Tone Čufar]] in [[Lovro Kuhar|Lovro Kuhar]]. Sprejeli so nekaj pomembnih sklepov, med najpomembnejšimi je bil zlasti sklep o kulturnem molku.
[[Juš Kozak|Juš Kozak]] je kot urednik ustavil izdajanje ''Ljubljanskega zvona'', [[Ferdo Kozak|Ferdo Kozak]] ''Sodobnosti'', [[Edvard Kocbek|Edvard Kocbek]] ''Dejanja'' in [[Janez Žagar|Janez Žagar]] '' Modre ptice''. Od literarnih revij je med leti 1941 in 1945 izhajal le ''Dom in svet'' ter ''Živa njiva'', priloga ''Umetnosti''.
 
==Viri in literatura==
*[[Emil Cesar]]. ''Slovenska kultura v obdobju okupacije in narodnoosvobodilnega boja od aprila 1941 do 8.septembra 1943.''Ljubljana: Enotnost, 1996. [[http://cobiss7.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2056486562466835&rec=9&sid=1]]
*[[Aleš Gabrič]]. Prispevki za novejšo zgodovino. ''Kulturni molk''. Inštitut za novejšo zgodovino: Ljubljana, 1989. [[http://sistory.si/SISTORY:ID:2341]]
 
[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]]
[[Kategorija:Slovenska kultura]]
[[Kategorija:OF]]