Teofrast: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 27:
==Etika==
Teofrast ni dopustil, da bi sreča veljala za brezpogojno moralno vrednost. Sreča je podrejena več zahtevam, kot na primer korist prijatelja, ki pa lahko človeku tudi škoduje. Kasneje je bila napaka najdena v izrazu: ,,Življenju vlada sreča, ne modrost." ''(vitam regit fortuna non sapienti)''.
V nauku užitkao ugodju, prav tako ni sovpadal z naukom Aristotela. To je dokazal z dvema objavljenima spisoma. V prvem se je ukvarjal z užitkomugodjem na splošno, v drugem pa je obravnaval užitekugodje kot ga je definiral Aristotel. Tudi sam je imel tako kot njegov učitelj Aristotel raje teoretično, kot pa aktivno življenje. Aristotel pa ni odobraval njegove preference do življenja brez omejitev (kot je npr. družina).
Nasprotoval je prehranjevanju z mesom. Pravil je, da s pobijanjem živali za našo hrano, živalim odvzamemo življenje in da tudi nečloveške živali lahko mislijo, čutijo in občutijo kot ljudje.
==Botanika==
Čeprav je že Aristotel pokazal zanimanje za rastline, ga je Teofrast v tej disciplini daleč presegel in postal utemeljitel botanike kot znanosti. Napisal je dve obširni botanični deli ''Opisi rastlin'' (Περὶ φυτῶν ἱστορία) in ''O vzrokih rastlin'' (Περὶ φυτῶν αἰτιῶν) z več kot 100.000 besedami. V njih obravnava zgradbo rastlin, razmnoževanje, rast, raznovrstnost, sistematiko, gojenje in uporabo. V deveti knjigi ''Opisa rastlin'' obravnava uporabo zdravilnih rastlin. Podatke o zdravilnih lastnostih posameznih rastlin je dobil od nabiralcev in prodajalcev zelišč.
 
=Znana dela=