Teofrast je v svoji filozofiji predvsem sledil naukom Aristotela, hkrati pa jih je želel bolj natančno opredeliti in jih preoblikovati. Ker se je večina njegovih del izgubila, je težko določiti, kaj je dejansko dodal Aristotelovim delom in kje ga je nadgradil. Pri svoji filozofiji se je posvečal predvsem štirim disciplinam – logiki, fiziki, metafiziki ter etiki. Biograf antičnih filozofov [[Diogen Laertiju]] je ohranil več kot 227 naslovov njegovih del, ki zaobsegajo vsa področja takratnega znanja.
==Logika in govorništvo==
{{v delu}}
Teofrast se je [[logika|logiko]]v inlogiki gibal znotraj osnov Aristotelove [[retorikaOrganon|govorništvosilogistične logike]] opremilter zhkrati dodatnimikakor slovničniminjegov temeljiučitelj upošteval prednosti govorništva (retorike). V svojem delu ''O elementih govora'' je razlagal o razmerju med glavnimi elementi govora in podrejenimi elementi, o izrazih iz [[metafora|metafor]] ter omenjal povezavo med čustvi in govorom. Pisal je o enotnosti sodbe, o različnih vrstah [[negacija|negacij]] inter o pogojnihabsolutni in brezpogojnih nujnihpogojni potrebahnujnosti. V svojem nauku silogizma (načini sklepanja) je predstavil dokazdokaze za spremembopreoblikovanje pozitivnihpritrdilnih sodb, ki se je razlikoval od Aristotelovega nauka predvsem v tem kakšen vpliv ima način bivanja na način sklepanja.
Potem se je v dveh ločenih delih ukvarjal z zmanjševanjem argumentov za oblike silogizma (način sklepanja) in z javnimi vprašanji o silogizmu, prišel pa je tudi do svojih hipotetičnih zaključkov.
