Ogljikov monoksid: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 109.127.221.43 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Miha Kem
Vrstica 66:
==Zgodovina==
 
Ogljikov monoksid je uporabljal že pračlovek za taljenje železa in ostalih kovinskih rud.<ref>{{Cite book|url=http://books.google.com/?id=pqt_DwrJcXIC&pg=PA4|page=4|title=Hot rolling of steel|author=William L. Roberts|publisher=CRC Press|year=1983|isbn=0824713451}}</ref> V antiki so ga [[Grki|Stari grki]] in Rimljani uporabljali za usmrtitve, kar je v 11. stoletju prvič opisal španski zdravnik Arnaldus de Vila Nova. Leta 1776 je francoski kemik de Lassone proizvedel CO s segrevanjem cinkovega oksida in kokosa ter napačno ugotovil, da je plinasti produkt [[vodik]], saj je gorel z modrim plamenom. V letu 1800 je škotski kemik William Cumberland Cruikshank ugotovil, da je plin spojina, ki vsebuje ogljik in [[kisik]]. S [[poskusi na živalih|testiranjem na živalih]] (psi) je [[Claude Bernard]] okoli 1846 temeljito preiskal [[strupenost]] tega plina.<ref>{{Cite book|url=http://books.google.com/?id=FvgNKPxb43IC&pg=PA38|page=38|title=Molecules of death|author=Rosemary H. Waring, Glyn B. Steventon, Steve C. Mitchell|publisher=Imperial College Press|year=2007|isbn=1860948146}}</ref>
Ogljikov monoksid je uporabljal že pračlovek za taljenje bakra
 
in ostalih kovinskih rud.<ref>{{Cite book|url=http://books.google.com/?id=pqt_DwrJcXIC&pg=PA4|page=4|title=Hot rolling of steel|author=William L. Roberts|publisher=CRC Press|year=1983|isbn=0824713451}}</ref> V antiki so ga [[Grki|Stari grki]] in Rimljani uporabljali za usmrtitve, kar je v 11. stoletju prvič opisal španski zdravnik Arnaldus de Vila Nova. Leta 1776 je francoski kemik de Lassone proizvedel CO s segrevanjem cinkovega oksida in kokosa ter napačno ugotovil, da je plinasti produkt [[vodik]], saj je gorel z modrim plamenom. V letu 1800 je škotski kemik William Cumberland Cruikshank ugotovil, da je plin spojina, ki vsebuje ogljik in [[kisik]]. S [[poskusi na živalih|testiranjem na živalih]] (psi) je [[Claude Bernard]] okoli 1846 temeljito preiskal [[strupenost]] tega plina.<ref>{{Cite book|url=http://books.google.com/?id=FvgNKPxb43IC&pg=PA38|page=38|title=Molecules of death|author=Rosemary H. Waring, Glyn B. Steventon, Steve C. Mitchell|publisher=Imperial College Press|year=2007|isbn=1860948146}}</ref>
 
[[Druga svetovna vojna|Med drugo svetovno vojno]], se je v delih sveta, kjer je bilo pomanjkanje [[bencin|bencina]] in [[dizelsko gorivo|dizelskega goriva]], mešanica plinov, vključno z ogljikovim monoksidom, uporabljala za pogonsko gorivo motornih vozil. Poročila pričajo, da se je ogljikov monoksid v času [[Holokavst|holokavsta]] v nekaterih nacističnih taboriščih v majhnih količinah uporabljal kot "smrtni plin".<ref>{{Cite book|url=http://books.google.com/?id=_04R6DoPxLoC&pg=PT323|page=323|title=A history of modern Germany, 1800-2000|author=Martin Kitchen|publisher=Wiley-Blackwell|year=2006|isbn=1405100419}}</ref>