Odpre glavni meni

Spremembe

dodanih 19 zlogov ,  pred 3 leti
m
 
Še pred prvo križarsko vojno leta 1095 se je v drugi polovici 11. stoletja zgodil niz nepovezanih križarskih pohodov, ki jih je razglasil papež in so bili pretežno lokalnega značaja. Tekom [[rekonkvista|rekonkviste]] je v 11. stoletju prišlo do niza spopadov med kristjani in muslimani, zato je osnovni kriterij, da je nek vojaški pohod označen za križarskega, to, da je potekal pod pokroviteljstvom papeža tega obdobja, ki je razglasil sveto vojno proti nevernikom na katerem od [[Ekumenski koncil|koncilov]].
 
=== Vojna za Barbastro 1063 ===
Temu kriteriju ustreza najprej t.i. [[vojna za Barbastro]], ki je potekala pod pokroviteljstvom papeža [[papež Aleksander II.|Aleksandra II.]], ki je zbral zahodnoevropsko plemstvo, večinoma Francoze, Burgundce in Italonormane), da bi nudil pomoč aragonskemu kralju [[Sančo Ramirez|Sanči Ramirezu]] pri zavzetju strateškega mavrskega mesta [[Barbastro]], utrjenega obmejnega mesta v [[Zaragoza|zaragoški]] [[Taifa|taifi]]. Sodelovanje kristjanov in muslimanov pod taktirko [[Ferdinand II. Kastiljski|Ferdinanda II.]] proti aragonskim kristjanom v preprečitvi aragonskega poskusa zavzetja trdnjave Graus leto dni poprej je užalilo papeža Aleksandra II., ki je sklical vojsko za pomoč Aragoncem. Odziv je bil nepričakovano velik, na čelu zgodnje križarske vojske je bil vojvoda [[Vilijem VIII. Akvitanski]]. Mesto ni vzdržalo napada združene krščanske koalicije, bilo je temeljito izropano, prebivalstvo pa pobito, manjši del prodan v suženjstvo. Mesto Barbastro je bilo v krščanskih rokah slabo leto dni, nakar so ga ponovno zavzeli muslimani in pobili krščansko posadko. Četudi sam spopad nima zgodovinske vrednosti pri nadaljnji rekonkvisti, ga zgodovinarji označujejo kot primer križarske vojne pred križarsko vojno.<ref>McGrank, Lawrence (1981). "''Norman crusaders and the Catalan reconquest: Robert Burdet and te principality of Tarragona 1129-55"''. Journal of Medieval History '''7''' (1): 67–82.</ref>
 
=== Križarski pohod 1073 ===
Med prvimi potezami novega papeža [[papež Gregor VII.|Gregorja VII.]] je bila razglasitev križarskega pohoda za pomoč kraljevini Aragoniji proti južnim muslimanskim sosedom. Pohod naj bi vodil [[Ile-de-France|francoski]] grof [[Ebles II. iz Roucyja]], vendar se pohod ni nikoli zgodil, oziroma če so se boji na Iberskem polotoku tisti čas odvijali, niso dokumentirani kot del tega križarskega pohoda. Navarrski kralj [[Sančo IV. Navarrski|Sančo IV.]] in zaragoški emir [[Al- Muktadir]] sta zaradi tega križarskega pohoda sklenila sporazum o nenapadanju in medsebojni pomoči. Občasna zavezništva med muslimani in kristjani, ki so bili kakorkoli ogroženi s strani lastnih sovernikov, za tisti čas niso bila redkost in enako je veljalo kasneje za Sveto deželo.
=== Mahdijski križarski pohod 1087 ===
Leta je v pontifikatu papeža [[papež Viktor III.|Viktorja III.]] potekal koncil v Benvenetu, ki so se ga udeležili Viktorjevi podporniki (takrat je bil [[investiturni boj]] med cesarstvom in papeštvom na vrhuncu). Na koncilu so obnovili izobčenja protipapeža in cesarja, obsodili laično investituro in razglasili križarsko vojno proti saracenskim piratom v Severni Afriki (Mahidijski križarski pohod). V odziv na razglasitev križarskega pohoda proti saracenskim piratom v severni Afriki je združena flota republik [[Pisanska repubilka|Pise]], [[Genovska republika|Genove]] in [[Repubilka amalfi|Amalfija]] z blagoslovom papeža Viktorja III. napadla severno afriško prestolnico [[Ziridi|Ziridov]] Mahdijo. "Pohod" je bil uspeh in ti "zgodnji" križarji so Mahdijo zasedali leto dni, preden so se v zameno za bogat plen umaknili.
27.281

urejanj