Grčija: Razlika med redakcijama

Gorati predeli severozahodne Grčije (deli Epira, osrednja Grčija, Tesalija, zahodna Makedonija) in osrednjega dela Peloponeza, tudi deli Ahaje, Arkadije in Lakonije imajo alpsko podnebje z velikimi količinami snega. Deli celinske severne Grčije, osrednja in vzhodna Makedonija, Trakija imajo zmerno podnebje s hladnimi, vlažnimi zimami in vročimi, suhimi poletji s pogostimi nevihtami. Snežne padavine so vsako leto v gorah in severnih območjih, kratke snežne padavine paepa tudi v nizko ležečih južnih predelih, kot so Atene.

Od reforme ''KalikratisovKalikratov program'', ki je začela veljati 1. januarja 2011, je Grčija sestavljena iz trinajstih regij, ki se delijo na skupno 325 občin. 54 starih prefektur in uprav na ravni prefektur je ostalo ohranjenih kot podenote regij. Je sedem decentraliziranih upravnih območij; posamezno upravno območje obsega eno do tri regije. Gora Atos (grško: Agio Oros, "Sveta gora"), ki meji na območje osrednje Makedonije, je avtonomno območje.

| style="text-align:center;"| 2 || [[Osrednja Grčija]] || [[Lamia (mesto)|LamiaLamija]] ||style="text-align:right"|15.549,31|| style="text-align:right"|6.003,62||style="text-align:right"|547.390 || style="text-align:right"|12,530 €

| style="text-align:center;"| 10 || [[Južnoegejski otoki]] || [[ErmoupoliErmupoli]] || style="text-align:right"|5.285,99||style="text-align:right"|2.040,93|| style="text-align:right"|309.015 || style="text-align:right"|7,816 €

| style="text-align:center;"| 11 || [[Tesalija]] || [[LarissaLarisa]] || style="text-align:right"|14.036,64||style="text-align:right"|5.419,58|| style="text-align:right"|732762 || style="text-align:right"|12,905 €

| style="text-align:center;"| (14) || [[Gora Atos]] || [[Karyes (Atos)|KaryesKaries]] || style="text-align:right"|390||style="text-align:right"|151|| style="text-align:right"|1.830 ||

Od konca leta 2009, kar je posledica kombinacije mednarodnih in lokalnih dejavnikov, seima grško gospodarstvo sooča z najbolj hudonajhujšo krizo po ponovni vzpostavitvi demokracije leta 1974, ko je grška vlada povečala svoj primanjkljaj z ocenjenih 6 % na 12,7 % bruto domačega proizvoda (BDP).

V majuMaja 2010 je bil grški javnofinančni primanjkljaj ponovno revidiranpregledan in ocenjen na 13,6 %, kar je bil drugi najvišji na svetu glede na BDP, zIslandija Islandijoje bila na prvem mestu nas 15,7 % in tretjimZdruženo Združenimkraljestvo kraljestvomtretje z 12,6 %. Javni dolg naj bi po nekaterih ocenah znašal 120 % BDP v letu 2010.

Posledica tega je bila krizamednarodno v mednarodnem zaupanjenezaupanje v sposobnost Grčije za poplačilo svojega dolga. Da bi preprečili takšnotako stanje, so se v majumaja 2010 druge države evrskega območja in MDS dogovorili za reševalni paketsveženj pod strogimi pogoji, vključno s finančnimi reformami in nadaljnjimi varčevalnimi ukrepi. Po vseh izvedenih korakih je Grčija dosegla primarni javnofinančni presežek v letu 2013. V apriluAprila 2014 se je vrnila na svetovni trg obveznic, saj je uspešno prodala 3 milijarde evrov vredne petletne državne obveznice z donosom 4,95 %. GrčijaPo sešestih letih je vrnilagospodarstvo kzačelo rasti po šestih letih gospodarskega upada v drugem četrtletju leta 2014 in je bila v evroevrskem območju najhitreje rastoče gospodarstvo v tretjem četrtletju.

[[File:SolarGIS-Solar-map-Greece-en.png|thumb|220px|left|SolarnaSončna energija ima velike možnosti za razvoj v Grčiji]]

VElektrično proizvodnjienergijo električne energije v Grčiji prevladuje spridobivajo (skoraj polovico (48 %) lignitz lignitom, dvanajst12 odstotkov% prihajav iz hidroelektrarnhidroelektrarnah in 20 % iz zemeljskega plina.

V letuLeta 2012 so bili obnovljivi viri energije predstavljali 13,8 % celotne porabe v državi. 10 % energije iz obnovljivih virov vdaje državisončna prihaja iz sončne energijeenergija, medtemvečina ko večinapa prihajaje iz biomase in recikliranja odpadkov. V skladu z direktivo Evropske komisije o obnovljivih virih energije, si Grčija prizadeva, da bi do leta 2020 pridobili 18 % energije iz obnovljivih virov do leta 2020.

Grčija trenutno nima jedrskih elektrarn, vendar so v letuleta 2009 predlagali, da se raziščejo možnosti grških jedrskih elektrarn.zanje

V letuLeta 2010 je bila Grčija največjipridelala proizvajalec v Evropski unijinajveč bombaža (183,.800 ton) inv pistacijeEvropski uniji, pistacij (8.0008000 ton), inbila je na drugem mestu vpo proizvodnjipridelavi riža (229,.500 ton) in oliv (147,.500 ton), tretjitretjem vpo proizvodnjipridelavi fig (11.000 ton), mandljev (44.000 ton), paradižnika (1.400.000 ton) in lubenic (578,.400 ton) in četrtičetrtem vpo proizvodnjipridelavi tobaka (22.000 ton). Kmetijstvo prispeva 3,8 % BDP države in zaposluje 12,4 % delovne sile v državi.

Grčija je glavniglavna upravičenecuporabnica skupne kmetijske politike Evropske unije. Posledica vstopa države v Evropsko skupnost je bila nadgradnjaizpopolnitev kmetijske infrastrukture in povečanje kmetijske proizvodnjepridelave. Med letoma 2000 in 2007 se je ekološko kmetovanje v Grčiji povečalo za 885 %, kar je najvišji odstotek sprememb v EU.

[[File:Greek tanker ship.png|thumb|left|Grška trgovska mornarica kontroliranadzira 16.,2 % svetovne flote, in je najmočnejša na svetu. Je med prvimi petimi po vseh vrstah ladij, in prva s tankerji in ladjami za prevoz razsutega tovora.]]

SektorPomorski pomorskih prevozovprevoz je ključniključna elementprvina grškegrškega gospodarske aktivnosti,gospodarstva in sega že v antične čase. Danes je ladijski promet je ena izmed najpomembnejših panog v državi. Predstavlja 4,5 % BDP, zaposluje okoli 160.000 ljudi (4 % delovne sile) in predstavljaje ⅓tretjina trgovinskega primanjkljaja države.

GledePo na podatkepodatkih Združenih narodov o trgovini in razvoju (poročilo 2011), je grška trgovska mornarica največjinajvečja na svetu s 16,2 % celotne zmogljivosti na svetu.

Po skupnem številu ladij je grška trgovska mornarica 4.četrta na svetu s 3.1503150 ladjami (od tega je 741 registriranih v Grčiji, ostalihpreostalih 2.4092409 pa v drugih pristaniščih). [163] Po kategorijah ladijGrčija je Grčija na prvem mestu s tankerji in prevozom suhega razsutega tovora, četrta po številu zabojnikov in peta z drugimi ladjami.

Pomemben deleždel nacionalnega dohodka GrčijeGrčija prihajadobi ods turizmaturizmom. Po statističnih podatkih Eurostata, je Grčijabilo gostilaleta 2009 več kot 19,5 milijona turistov v letu 2009.

Velika večina obiskovalcev prihaja izz evropske celine, največ iz Združenega kraljestva in iz Nemčije. V letuLeta 2010 je bila najbolj obiskana regija Osrednja Makedonija z 18 %, sledijonato Atika in Peloponez. Severna Grčija je najbolj obiskana geografska regija, centralnaosrednja Grčija je na drugem mestu.

23Leta milijonov turistov2014 je obiskalo Grčijo vobiskalo celotnem23 letumilijonov 2014, zapis za grški turizemturistov. <ref name=eturbonews.com>{{cite web|title=Greece ups its target tourism arrivals and revenues|url=http://www.eturbonews.com/49784/greece-ups-its-target-tourism-arrivals-and-revenues|publisher=eturbonews.com}}</ref>

[[File:Antirio F28-18.jpg|thumb|250px|Most Rio–Antirrio (''Charilaos Trikoupis'') povezuje celinsko Grčijo in Peloponez.]]

Od leta 1980 so cestno in železniško omrežje Grčije precej posodobili. Pomembna dela vključujejo avtocesto A2 (Egnatia Odos), ki povezuje severozahodno Grčijo (Igumenica), s severno in severovzhodno Grčije (KipoiKipoj) in most Rio-Antirrio, najdaljši most s poševnimi zategami v Evropi (2.2502250 m dolg), ki povezuje Peloponez z RiomRiem (7 km iz Patrasa) z AntirriomAntirrijem v osrednji Grčiji.

Pomembnejši projekti, ki sejih končujejo, je pretvorbaprenova grške državne ceste GR-8a8A, ki povezujejopovezuje Atene zs PatrasuPatrasom in naprej proti PyrgosPirgosu na zahodu Peloponeza, vki posodobljenobo avtocestoposodobljena poavtocesta vsejin svoji dolžini inuredili nadgradnjabodo nedokončanihnedokončane odsekovodseke avtoceste A1, ki povezuje Atene in Solun ter gradnjazgradili podzemnepodzemno železniceželeznico v Solunu.

Atensko metropolitansko območje ima nekaj najbolj sodobnenajsodobnejšo in učinkovitenajučinkovitejšo prometneprometno infrastruktureinfrastrukturo v Evropi, kotna jeprimer Mednarodnoatensko mednarodno letališče v Atenah, avtocestno omrežje in razširjen sistem podzemne železnice.

Večina grških otokov in mnoga glavna mesta regij so povezanipovezana z letali (glavna grška letalska prevoznika sta Olympic Air in Aegean Airlines). Pomorske povezave so bile izboljšane zs modernimisodobnimi plovili visokih hitrosti, vključno s hidrogliserji in katamarani.

Železniške povezave igrajoimajo nekoliko manjšo vlogo, a so tudijih teže razširili z novimi primestnimi železniškimi povezavami: ''Proastiakos'' okoli Aten proti letališču, Kiato in Halkidi; okoli Soluna, v smeri mesta Larisa in Edesa in okoli Patrasa. Zgrajena je tudi sodobna medmestna železniška povezava med Atenami in Solunom, nadgrajene alimarsikje v deludržavi so linijeposodobljene vproge mnogihali delihnjihovi državedeli v dolžini 2.5002500 km omrežja.

Sodobna digitalna informacijska in komunikacijska omrežja dosežejo vsa področja. ObstajaJe več kot 35.000 km optičnih vlaken in obsežno zračno omrežje. V Grčiji je bilo leta 2011 skupnoskupaj 2.252.653 širokopasovnih priključkov. Mednarodna telekomunikacijska unija Združenih narodov uvršča Grčijo med top 30 držav z visoko razvito informacijsko in komunikacijsko infrastrukturo. <ref>{{cite web|url=http://www.itu.int/net/pressoffice/backgrounders/general/pdf/5.pdf |title= ICT Development Index (IDI), 2010 and 2008 |accessdate=22 July 2012|publisher=The United Nations Telecommunication Union{{!}}International Telecommunication Union}} p. 15.</ref>

[[File:Brainsik-ermoupoli.jpg|thumb|400px|Hermoupolis,Hermupola na otoku Siros, je glavno mesto Kikladov.]]

Po podatkih Helenskega statističnega organa (ELSTAT), je bilo v letu 2011 skupno število prebivalcev v državi 10.815.197. [181] Nataliteta je v letu 2003 znašalaje bila 9,5 na 1000 prebivalcev, stopnja smrtnosti 9,6 na 1000 prebivalcev.

Skoraj dve tretjini grških ljudi živi v urbanih območjihmestih. Največji in najbolj vplivninajvplivnejši mestni središči v Grčiji sta Atene in Solun, s približno 4 milijonemilijoni oziroma 1 milijonmilijonom prebivalcev. Druga vidnejša mesta z nad 100.000 prebivalci so Patras, HeraklionHeraklejon, Larisa, Volos, Rodos, IoaninaJoanina, Hanija in HalcisHalkida. [183]

V spodnji tabelipreglednici so navedena največja mesta v Grčiji po številu prebivalcev. Rezultatina prihajajopodlagi podatkov iz predhodnih podatkov popisa prebivalstva, ki je potekalo v Grčiji vmaja maju 2011.

| stat_ref = Helenski Statističnistatistični urad, stanje 2011<ref name="2011census">{{cite web |publisher=National Statistical Service of Greece: Ανακοίνωση προσωρινών αποτελεσμάτων Απογραφής Πληθυσμού 2011, 22 Ιουλίου 2011 |url=http://www.tovima.gr/files/1/2011/07/22/apografh22.pdf |title='Πίνακας 1: Προσωρινά αποτελέσματα του Μόνιμου Πληθυσμού της Ελλάδος' }}</ref>

| city_4 = HeraklionHeraklejon | div_4 = Kreta | pop_4 = 173.993 | img_4 = Ηράκλειο 4795.JPG

| city_8 = IoaninaJoanina | div_8 = Epir | pop_8 = 112.486

| city_10 = AgrinioAgrinion | div_10 = Zahodna Grčija | pop_10 = 106.053

| city_11 = HalkisHalkida | div_11 = Osrednja Grčija| pop_11 = 102.223

| city_15 = LamiaLamija (mesto) | div_15 = Osrednja Grčija | pop_15 = 75.315

| city_20 = VeriaVerija | div_20 = Osrednja Makedonija | pop_20 = 66.547

[[File:Chora di Patmos con il Monastero di San Giovanni "il teologo".JPG|thumb|right|Samostan Svsv. Janeza Teologa, Patmos]]

Grška ustava priznava vzhodno pravoslavje kot "prevladujočo" vero v državi, hkrati pa vsem zagotavlja svobodo verskega prepričanja vsem. Grška vlada ne vodi statistike o verskih skupinah in pri popisu ne sprašuje za versko pripadnost. Po navedbah ameriškega State Departmenta, je po ocenah 97 % grških državljanov pripadnikov vzhodne grške pravoslavne cerkve. [186]

V EurostatEurostatu -– Eurobarometer 2010, je 79% je% grških državljanov odgovorilo, da: "Verjamemo, da je Bog". [187] Po navedbah drugih virov 15,8 % Grkov sebe opisuje kot "zelo veren", kar je največ med vsemi. evropskimi državami. Raziskava je tudi ugotovila, da le 3,5 % nikoli ni bilo v cerkvi.

Pripadniki drugih priznanih ver so še muslimani (približno 1 %), medtem ko so se priseljene številke skupnostipriseljencev hitro spreminjajo.

JudovstvoJudi je obstajalaso v Grčiji že več kot 2000 let. Sefardski Judje so prisotni v mestu Solun (leta 1900 jih je bilo 80.000 ali več kot polovica prebivalstva). Danes se grško-judovska skupnost, ki je preživela nemško okupacijozasedbo in holokavst, se ocenjuješteje okrog 5.5005500 ljudi.

GrškiGrških državljani, ki sodržavljanov rimskokatoliške vere, so ocenjeni naje okoli 50.000, s priseljeno skupnostjopriseljenci približno 200.000. Tu so še stari koledarististarokolendaristi, protestanti, Mednarodnamednarodna cerkev Foursquaretrdnega evangelija in druge Binkoštnebinkoštne cerkve grške sinode apostolske Cerkvecerkve, Svobodnasvobodna apostolska binkoštna Cerkevcerkev je največja protestantska denominacijaenota v Grčiji s 120 cerkvami. V zadnjih letih jeso prišlooživele domanjše oživitvestarogrške manjših starogrških ververe.

[[File:Modern Greek dialects en.svg|thumb|left|240px|DistribucijaRazdelitev glavnih modernihsodobnih grških dialektov.narečij po regijah]]

[[File:Greece linguistic minorities.svg|thumb|240px|Regije sz tradicionalnonegrškimi prisotnostjojeziki. drugihDanes jezikovprevladuje grški jezik.]]

Prvi tekstualnizapis dokazv grškegagrškem jezikajeziku segaje viz 15. stoletjestoletja pred našim štetjem inv linearni pisavi Linear B, ki je povezana z Mikenskomikensko civilizacijo. Grščina je bila precej govorjena kot ''lingua franca'' v mediteranskemsredozemskem svetu v času antikeantiki in je sčasoma postala uradni govorjezik bizantinskega cesarstva.

Med 19. in 20. stoletjustoletjem je nastal velik spor, znan kot ''grško jezikovno vprašanje,'' o tem, ali bi moral biti uradni jezik v Grčiji antični Katharevousačisti jezik (katarevusa), ki je nastal v 19. stoletju in se uporabljaje uporabljal kot državni in znanstveni jezikijezik, ali demotičnaljudska oblika grškega jezika, ki se je naravno razvil iz bizantinske grščine in je bil jezik ljudstva. Spor je bil dokončno rešen leta 1976, ko je postalaljudski demotikajezik edinipostal uradni grški jezik.

Grčija je danes relativnosorazmerno jezikovno homogena v jezikovnem smislu, z veliko večino avtohtonega prebivalstva, ki uporablja grščino kot prvi ali edini jezik. Med grško govorečim prebivalstvom, govorci, ki so prišli v Grčijo iz Male Azije po grškem genocidu, govorijo pontsko narečje in predstavljajoso precejšnoprecejšnja skupinoskupina. Kapadokijsko narečje je prišlo v Grčijo zaradi genocida, vendar je ogroženo in se komaj še govori. Avtohtona grška narečja vključujejo antično grščino, ki jo govorijo SarakatsaniKarakačani (Sarakačani), tradicionalno narečje gorskihgorski pastirjevpastirji grške Makedonije in drugih delov severne Grčije. TsakonskiCakonski ali tsakonski jezik, ločen grški jezik, ki izhaja iz dorske grščine namesto jonske grščine, še vedno govorijo v nekaterih vaseh vna jugovzhodnem Peloponezu.

[[File:Academy of Athens 2009-2.jpg|thumb|250px|Atenska Akademijaakademija je grška nacionalnanarodna akademija in najvišja raziskovalna ustanova v državi.]]

[[File:Ionian Academy in daylight 2.JPG|thumb|right|250px|upright|Jonska Akademijaakademija na Krfu, prva akademska ustanova v modernisodobni Grčiji.]]

Grki imajo dolgo tradicijo vrednotenja in vlaganja v izobraževanje (''paideapaideja''). ''PaideiaPaideja'' je bila ena najvišjih družbenih vrednot v starogrškem in helenističnem svetu,. medtem ko je bila prvaPrva evropska institucijaustanova, ki je opisana kot univerza, je bila ustanovljena v 5. stoletju v Konstantinoplu in je delovala v različnih oblikah do padca mesta pod Turke leta 1453. [216] Univerza v Carigradu je bila prva krščanska evropska posvetna institucijaustanova visokošolskega izobraževanja, saj niso učili nobenega teološkega predmeta [217] in glede na osnovni pomen svetovne univerze kot korporacijezdruženja študentov, prva univerza na svetu. [216]

Obvezno izobraževanje v Grčiji vključuje osnovno šolo (Δημοτικό Σχολείο, ''Dimotikó Scholeio'') in gimnazijo (Γυμνάσιο). Mala šola (Παιδικός σταθμός, ''Paidikós Stathmós'') je priljubljena, vendar ni obvezna. Vrtci (Νηπιαγωγείο, ''Nipiagogeío'') so sedaj obvezni za vse otroke, nadstare 4več letakot starostištiri leta. Otroci začnejo hoditi v osnovno šolo stari 6šest let in tamjo ostanejoobiskujejo šest let. UdeležbaV nagimnazijo gimnazijah sezačnejo začnehoditi pri starosti 12 let, inkamor trajahodijo tri leta.

Post-obveznoPoobvezno srednješolsko izobraževanje Grčije je sestavljeno iz dveh vrst šol: splošne srednje šole (Γενικό Λύκειο, ''Genikό Lykeiό'') in tehnično-strokovne izobraževalne šole (Τεχνικά και Επαγγελματικά Εκπαιδευτήρια, "TEE"). Post-obveznoPoobvezno srednješolsko izobraževanje vključuje tudi zavode za poklicno usposabljanje (Ινστιτούτα Επαγγελματικής Κατάρτισης, "IEK"), ki zagotavljajo uradno, vendar neazvrščenonerazvrščeno stopnjo izobrazbe. Ker lahko sprejmejo diplomante obeh '' Gymnasio'' (nižja srednja šola) in ''Lykeio'' (srednješolska izobrazba), ti zavodi niso razvrščeni kot določena stopnja izobrazbe.

V skladu z okvirnim zakonom (3549/2007), je javna visoka šola »"najvišji vzgojno-izobraževalni zavod«" (Ανώτατα Εκπαιδευτικά Ιδρύματα, ''Anótata Ekpaideytiká Idrýmata'' -– "ΑΕΙ"), sestavljena iz dveh vzporednih področij: Univerzitetnouniverzitetno področje (univerze, politehnikepolitehnične šole, umetniške šole, splošna univerza) in tehnološko področje (Tehnološkitehnološki zavodi (TEI) in šola za pedagoško in tehnološko izobraževanje). Obstajajo tudi državniDržavni inštituti, ki ponujajo poklicno usmerjeno izobraževanje (2dve do 3tri leta), ki deluje pod vodstvom drugih ministrstev. Študenti so uvrščeni v teh zavodih glede na njihovo uspešnost pri nacionalnem preverjanju znanja, ki poteka po končanem tretjem razredu ''Lykeio''. Poleg tega se študentještudenti, stari več kot dvaindvajset22 let, lahko prijavijo na Helensko splošno univerzo na način loterije. Kapodistrijska univerza v Atenah je najstarejša univerza v vzhodnem Sredozemlju.

Grški izobraževalni sistem zagotavlja tudi posebne vrtce, osnovne in srednje šole za ljudi s posebnimi potrebami in težavami pri učenju. ObstajajoImajo tudi specialneposebne gimnazije in srednje šole, ki ponujajoz glasbeno, teološko in telesno vzgojo.

[[File:Temple of Hephaestus.jpg|thumb|left|260px|The [[Temple ofHefajstov Hephaestustempelj]] inv [[AthensAtene|Atenah]].]]

[[Kultura]] v Grčiji se je razvijala več tisoč let in se je začela v mikenski Grčiji, se nadaljevala predvsem v klasični Grčiji in nadaljevala prekz vplivavplivom v rimskem imperiju in njegovem grškem vzhodnem nadaljevanju, vzhodnem rimskem ali Bizantinskembizantinskem cesarstvu. Druge kulture in narodi, kot staso latinske in frankovske države, Osmansko cesarstvo, Beneška republika, Genovska republika in britanski imperij so pustili svoj pečatvplivali na sodobno grško kulturo, čeprav imajo zgodovinarji uvrščajo grško vojno za neodvisnost kotponovno revitalizacijooživljanje Grčije in rojstvo ene, združene večplastne kulture.

Stari Grki so bili pionirji na številnih področjih, ki se opirajo na sistematiko misli, vključno z [[biologija|biologijo]], [[geometrija|geometrijo]], [[zgodovina|zgodovino]], [[filozofija|filozofijo]], [[fizika|fiziko]] in [[matematika|matematiko]]. Uvedli so pomembne literarne oblike, kot sta [[epika]] in [[lirika]], [[dramatika]], tragedija in komedija. V svojem prizadevanju za slog in proporce,sorazmerja so Grki ustvarili ideal lepote, ki je močno vplival na zahodnezahodno [[umetnost]]i.

[[File:Corfu Town Hall R01.jpg|thumb|NobileGledališče Teatrosv. diJakoba Sanv Giacomona di CorfùKrfu, prva gledališka in operna hiša v sodobni Grčiji, inprva prostorgrška prve grške opere.opera]]

[[Gledališče]] se je rodilo v Grčiji. Mestna državica klasične Atene, ki je postala pomembna kulturna, politična in vojaška moč v tistem obdobju, je bila njen centersredišče, kjerv katerem je bil institucionaliziranustanovljen del festivalafestival, imenovan Dionizijdionizije, v čast boga [[Dioniz]]a. [[Tragedija]] (konec 6. stoletja pred našim štetjem), [[komedija]] (486 pr. n. št.), in [[satira]] so bile tri dramatične zvrsti, ki so se pojavile prav tu.

V bizantinskem obdobju segledališka jeumetnost gledališkani umetnostbila močnotako zmanjšalapriljubljena. Edina oblika, ki se je ohranila, je bilo ljudsko gledališče (Mimosmimos in Pantomimospantomimos), kljub sovražnosti uradne države. Kasneje,V votomanskem času otomanskega obdobja,obdobju je bila glavna gledališka ljudska umetnost ''Karagioziskaragiozis''. [[Renesansa]], ki je prispevala sodobnok grškosodobnemu gledališčegrškemu gledališču, je bila doma v Beneškibeneški Kreti. Pomembna dramatika sta bila VitsentzosVikentios Kornaros in Georgios Chortatzis.

Sodobno grško gledališče je bilo rojeno po grški neodvisnosti, v začetku 19. stoletja in na začetku pod vplivom Heptaneseanskegaeptaniškega gledališča in melodrame, kotter italijanske opere. NobileGledališče Teatrosvetega diJakoba San Giacomo dina CorfůKrfu je bilo prvo gledališče in operna hiša modernesodobne Grčije. in kraj, kjerTu je bila izvedena prva grška opera, SpyridonaSpiridona XyndasaKsindasa "''Parlamentarni kandidat'' (na podlagi izključno grškega libreta). V poznem 19. in začetku 20. stoletja jeso na atenski gledališki sceni prevladovala glasbena komedija, opereta in nokturni opaznih dramatikov SpyridonaSpiridona Samarasa, DionysiosaDioniziosa Lavrangasa, TheophrastosaTeofrastosa SakellaridisaSakelaridisa in drugih.

Narodno gledališče Grčije je bilo ustanovljeno leta 1880. Pomembnejši dramatiki sodobnega grškega gledališča so: Gregorios XenopoulosKsenopulos, Nikos Kazantzakis, Pantelis Horn, Alekos SakellariosSakelarios in Iakovos Kambanelis, opazni igralci so CybeleCibele AndrianouAndrianu, Marika KotopouliKotopuli, Aimilios Veakis Orestis Makris, Katina PaxinouPaksinu, Manos Katrakis in Dimitris Horn. Pomembni direktorji pa Dimitris Rontiris, AlexisAleksis Minotis in Karolos KounKun.

[[File:Plato Silanion Musei Capitolini MC1377.jpg|thumb|right|150px|Platon, doprsni kip.]]

Večina zahodnih filozofskih tradicij se je začela v antični Grčiji, v 6. stoletju pred našim štetjem. Prvi filozofi so se imenovali "predsokratiki", ki jih označuje, daživeli so prišli pred [[Sokrat]]om, katerih prispevkiin predstavljajopomenijo prelomnico v zahodni misli. Predsokratiki so bili iz zahodnih ali vzhodnih kolonij in le fragmentideli njihovih originalnihizvirnih spisov so ohranjeni, v nekaterih primerih zgolj enle stavek.

Novo obdobje filozofije se je začelo s Sokratom. Kot [[sofizem|sofist]] je v celoti zavrnil fizične špekulacijerazglabljanja, katereki so si jih privoščili njegovi predhodniki, njegovo izhodišče so bile misli in mnenja ljudi. Sokratove vidike je prvič združil [[Platon]]a, ki je v kombinaciji z njimi, mnoge odmnoga načelnačela prejšnjih filozofov razvil v celovit sistem.

[[File:Giorgos Seferis 1963.jpg|thumb|160px|Giorgos Seferis, Nobelov nagrajenec za literaturo 1963.]]

Grško [[literatura|literaturo]] lahko razdelimo v tri glavne kategorijeskupine: antično, bizantinsko in sodobno grško literaturo.

Na začetkuZačetek grške literature stojitasta vsekakor dve monumentalnimogočni deli [[Homer]]ja:jevi [[Iliada]] in [[Odiseja]]. Čeprav se čas nastanka razlikuje, sosta ta deladeli nastalanastali okoli 800 pred našim štetjem ali kasnejepozneje. V klasičnem obdobju so postalipostale mnogimnoge žanrizvrsti zahodne literature bolj opazniuglednejše. LirikaLiriska poezija, ode, pastorale, elegije, epigrami; dramske predstavepredstavitve komedijekomedij in tragedijetragedij; zgodovinopisje, retorične razprave, filozofska dialektika in filozofske razprave, vse je nastalo v tem obdobju. Dva glavna lirična pesnika sta bila Sapfo in Pindar. Klasična doba je pozalapoznala tudi začetek drame.

Od stotin tragedij, napisanih in odigranih v klasični dobi, je ohranjenih le omejeno številonekaj dramskih del treh avtorjev ohranjenih: [[Ajshil]]a, [[Sofokles]]a in [[Evripid]]a. Ohranjene [[Aristofanes]]ove uprizoritve so tudi zakladnica komične igre, medtem ko sta [[Herodot]] in [[Tukidid]] dvanajvplivnejša izmed najbolj vplivnih zgodovinarjevzgodovinarja tistega obdobja. Največji prozni dosežek 4. stoletja je bil v filozofijiso zbila delidela treh velikih filozofov.

Bizantinska literatura sev nanašabizantinskem nacesarstvu literaturoje bizantinskega cesarstvabila napisana v atiščiniatiškem narečju, srednjeveški in zgodnji modernisodobni grščini in je izraz intelektualnega življenja bizantinskih Grkov v krščanskem srednjem veku.

ModernaSodobna grška literatura se nanaša na literaturo, napisanonapisana v modernisodobni grščini, ki izhaja iz poznih bizantinskih časov v 11. stoletju. Kretski renesančni pesnik Erotokritos je nedvomno mojster grške literature tistega časa. Romantični pisec okoli leta 1600 je bil VitsentzosVikentios Kornaros (1553-16131553–1613). Kasneje, vV obdobju grškega razsvetljenstva (''Diafotismosdiafotismos''), so pisatelji,sta kotpisatelja Adamantios Korais in Rigas Feraios pripravili s svojimi deli zanetila grško revolucijo (1821-18301821–1830).

Vodilne literarne figureosebnosti modernesodobne Grčije so DionysiosDionizios Solomos, Andreas Kalvos, Angelos Sikelianos, EmmanuelEmanuel RhoidesRoides, Kostis Palamas, Penelope Delta, YannisJannis Ritsos Alexandros Papadiamantis, Nikos Kazantzakis, Andreas Embeirikos, Kostas Karyotakis, Gregorios XenopoulosKsenopulos, Konstantinos Kavafis in Demetrius Vikelas. Dva grška avtorja sta prejela [[Nobelova nagrada za književnost |Nobelovo nagrado za književnost]]: [[George Seferis]] leta 1963 in [[Odysseas Elytis]] leta 1979.

[[File:Jupiter Smyrna Louvre Ma13.jpg|thumb|left|180px|Zevs je bil vrhovni bog grškega dodekateona.]]

Številni bogovi starogrške religije, kot tudi mitološki junaki in, dogodki v antičnih grških epih (Odiseja in Iliada) in drugih delih umetnosti in literature so tisto, kar se danes pogovorno imenuje [[grška mitologija]]. Poleg verske funkcije,vloge je imela mitologija starogrškega sveta služila tudi kozmološko vlogo, karsaj je pomenilo, da biso poskušali pojasniti, kako je nastal in deluje svet.

Glavni bogovi starogrške religije so bili [[Dodekateondodekateon]] ali ''Dvanajstdvanajst bogov'', ki so živeli na vrhu gore [[Olimp]]. Najpomembnejši od vseh grških bogov je bil [[Zevs]], kralj bogov, ki je bil poročen s [[Hera|Hero]], ki je bila tudi Zevsova sestra. Drugi grški bogovi, ki so sestavljali olimpsko dvanajsterico olimpa so biklibili: [[Demetra]], [[Ares]], [[Pozejdon]], [[Atena]], [[Dioniz]], [[Apolon]], [[Artemida]], [[Afrodita]], [[Hefajst]] in [[Hermes]]. Poleg teh dvanajstih bogov so Grki imelipoznali tudi vrsto drugih mističnih prepričanj, kot so nimfe in druga čarobna bitja.