Wikipedija

Grška abeceda: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
liens mortes
Vrstica 1:
{{PosebniZnakiOpomba}}
{{Grška abeceda}}
 
'''Grška abeceda''' ali '''grški alfabet''' (po prvih dveh črkah ''alfa'', ''beta'') je [[abeceda]], ki jo uporablja [[grška pisava]]. Grki so jo verjetno prevzeli od [[Feničani|Feničanov]] že v 8. stoletju pr.n.št.,<ref>{{navedi knjigo |last=Cook |first=B.F. |year=1987 |title=Greek inscriptions |publisher=University of California Press/British Museum}}</ref> pisava pa je vplivala tudi na razvoj [[latinica|latinice]] in [[cirilica|cirilice]].<ref>{{navedi knjigo |last=Coulmas |first=Florian |title=The Blackwell Encyclopedia of Writing Systems |year=1996 |publisher=Blackwell Publishers Ltd. |location=Oxford |isbn=0-631-21481-X}}</ref>
 
Vrstica 6 ⟶ 7:
 
== Preglednica črk ==
 
=== Osnovne črke ===
Grške črke in njihove izpeljanke so naslednje (z izgovarjavo v [[Mednarodna fonetična abeceda|Mednarodni fonetični abecedi]]):
 
{| border="1" cellpadding="3" cellspacing="0" style="border-collapse: collapse;text-align:center"
! rowspan="2" style="background:#ccf;" | Črka
! colspan="4" style="background:#ccf;" | Ime
! colspan="2" style="background:#ccf;" | Izgovarjava
! rowspan="2" style="background:#ccf;" | [[feničanska abeceda|feničanska]] ustreznica
! colspan="2" style="background:#ccf;" | [[prečrkovanje grških črk v latinico|prečrkovanje]]<sup>1</sup>
|-
! style="background:#ccffff;" | Stara grščina
! style="background:#ccffff;" | Srednjeveška<br />grščina<br />(politonalna)
! style="background:#ccffff;" | Nova<br />grščina
! style="background:#ccffff;" | Slovenščina
! style="background:#ccffff;" | Klasična<br />stara<br />grščina
! style="background:#ccffff;" | Nova<br />grščina
! style="background:#ccffff;" | Stara<br />grščina
! style="background:#ccffff;" | Nova<br />grščina
|-
|style="font-size:144%;"|Α α
| colspan="2" | {{politonalno|ἄλφα}}
| άλφα
| [[Alfa (črka)|alfa]]
| {{IPA|[a] [aː]}}
| {{IPA|[a]}}
| [[Slika:phoenician_aleph.png|20px|Alef]] [[alef (črka)|alef]]
| colspan="2" | a
|-
|style="font-size:133%;"|Β β
| colspan="2" | {{politonalno|βῆτα}}
| βήτα
| [[beta (črka)|beta]]
| {{IPA|[b]}}
| {{IPA|[v]}}
| [[Slika:phoenician_beth.png|20px|Bet]] [[bet (črka)|bet]]
| colspan="2" | b
|-
|style="font-size:133%;"|Γ γ
| colspan="2" | {{politonalno|γάμμα}}
| γάμμα<br />γάμα
| [[gama (črka)|gama]]
| {{IPA|[g]}}
| {{IPA|[{{Unicode|ɣ}}~{{Unicode|ʝ}}]
| [[Slika:phoenician_gimel.png|20px|Gimel]] [[gimel (črka)|gimel]]
| colspan="2" | g
|-
|style="font-size:133%;"|Δ δ
| colspan="2" | {{politonalno|δέλτα}}
| δέλτα
| [[delta (črka)|delta]]
| {{IPA|[d]}}
| {{IPA|[ð]}}
| [[Slika:phoenician_daleth.png|20px|Dalet]] [[dalet]]
| colspan="2" | d
|-
|style="font-size:133%;"|Ε ε
| {{politonalno|εἶ}}
| {{politonalno|ἒ ψιλόν}}
| έψιλον
| [[epsilon (črka)|epsilon]]
| colspan="2" | {{IPA|[e]}}
| [[Slika:phoenician_he.png|20px|He]] [[he (črka)|he]]
| colspan="2" | e
|-
|style="font-size:133%;"|Ζ ζ
| colspan="2" | {{politonalno|ζῆτα}}
| ζήτα
| [[dzeta (črka)|dzeta]]
| {{IPA|[zd]}}<br />([[dzeta (črka)#Izgovarjava|ali {{IPA|[dz]}}?]])<br />pozneje {{IPA|[zː]}}
| {{IPA|[z]}}
| [[Slika:phoenician_zayin.png|20px|Zajin]] [[zajin]]
| colspan="2" | dz, z
|-
|style="font-size:133%;"|Η η
| colspan="2" | {{politonalno|ἦτα}}
| ήτα
| [[eta (črka)|eta]]
| {{IPA|[ɛː]}}
| {{IPA|[i]}}
| [[Slika:phoenician_heth.png|20px|Het]] [[het (črka)|het]]
| colspan="2" | ē
|-
|style="font-size:133%;"|Θ θ
| colspan="2" | {{politonalno|θῆτα}}
| θήτα
| [[theta (črka)|theta]]
| {{IPA|[tʰ]}}
| {{IPA|[θ]}}
| [[Slika:phoenician_teth.png|20px|Tet]] [[tet]]
| colspan="2" | th
|-
|style="font-size:133%;"|Ι ι
| colspan="2" | {{politonalno|ἰῶτα}}
| ιώτα<br />γιώτα
| [[jota (črka)|jota]]
| {{IPA|[i] [iː]}}
| {{IPA|[i]}}, {{IPA|[j]}}
| [[Slika:phoenician_yodh.png|20px|Jod]] [[jod (črka)|jod]]
| colspan="2" | i, j
|-
|style="font-size:133%;"|Κ κ
| colspan="2" | {{politonalno|κάππα}}
| κάππα<br />κάπα
| [[kapa (črka)|kapa]]
| {{IPA|[k]}}
| {{IPA|[k~c]}}
| [[Slika:phoenician_kaph.png|20px|Kaf]] [[kaf]]
| colspan="2" | k
|-
|style="font-size:133%;"|Λ λ
| {{politonalno|λάβδα}}
| {{politonalno|λάμβδα}}
| λάμδα<br />λάμβδα
| [[lambda (črka)|lambda]]
| colspan="2" | {{IPA|[l]}}
| [[Slika:phoenician_lamedh.png|20px|lamed]] [[lamed]]
| colspan="2" | l
|-
|style="font-size:133%;"|Μ μ
| colspan="2" | {{politonalno|μῦ}}
| μι<br />μυ
| [[mi (črka)|mi]]
| colspan="2" | {{IPA|[m]}}
| [[Slika:phoenician_mem.png|20px|Mem]] [[mem]]
| colspan="2" | m
|-
|style="font-size:133%;"|Ν ν
| colspan="2" | {{politonalno|νῦ}}
| νι<br />νυ
| [[ni (črka)|ni]]
| colspan="2" | {{IPA|[n]}}
| [[Slika:phoenician_nun.png|20px|Nun]] [[nun (črka)|nun]]
| colspan="2" | n
|-
|style="font-size:133%;"|Ξ ξ
| {{politonalno|ξεῖ}}
| {{politonalno|ξῖ}}
| ξι
| [[ksi (črka)|ksi]]
| colspan="2" | {{IPA|[ks]}}
| [[Slika:phoenician_samekh.png|20px|Sameh]] [[sameh]]
| colspan="2" | x
|-
|style="font-size:133%;"|Ο ο
| {{politonalno|οὖ}}
| {{politonalno|ὂ μικρόν}}
| όμικρον
| [[omikron]]
| colspan="2" | {{IPA|[o]}}
| [[Slika:phoenician_ayin.png|20px|Ajin]] [[ajin]]
| colspan="2" | o
|-
|style="font-size:133%;"|Π π
| {{politonalno|πεῖ}}
| {{politonalno|πῖ}}
| πι
| [[pi (črka)|pi]]
| colspan="2" | {{IPA|[p]}}
| [[Slika:phoenician_pe.png|20px|Pe]] [[pe (črka)|pe]]
| colspan="2" | p
|-
|style="font-size:133%;"|Ρ ρ
| colspan="2" | {{politonalno|ῥῶ}}
| ρω
| [[ro (črka)|ro]]
| {{IPA|[r]}}, {{IPA|[r̥]}}
| {{IPA|[r]}}
| [[Slika:phoenician_res.png|20px|Reš]] [[reš]]
| colspan="2" | r
|-
| <span style="font-size:133%;">Σ σ<br />ς</span> (končna)
| colspan="2" | {{politonalno|σῖγμα}}
| σίγμα
| [[sigma (črka)|sigma]]
| colspan="2" | {{IPA|[s]}}
| [[Slika:phoenician_sin.png|20px|Sin]] [[šin (črka)|šin]]
| colspan="2" | s
|-
|style="font-size:133%;"|Τ τ
| colspan="2" | {{politonalno|ταῦ}}
| ταυ
| [[tau]]{{brezpreloma| (tudi tav)}}
| colspan="2" | {{IPA|[t]}}
| [[Slika:phoenician_taw.png|20px|Tav]] [[tav (črka)|tav]]
| colspan="2" | t
|-
|style="font-size:133%;"|Υ υ
| {{politonalno|ὗ}}
| {{politonalno|ὓ ψιλόν}}
| ύψιλον
| [[ipsilon (črka)|ipsilon]]
| {{IPA|[y] [yː]<br />(prvotno [u] [uː])}}
| {{IPA|[i]}}
| [[Slika:phoenician_waw.png|20px|Vav]] [[Vav (črka)|vav]]
| colspan="2" | y
|-
|style="font-size:133%;"|Φ φ
| {{politonalno|φεῖ}}
| {{politonalno|φῖ}}
| φι
| [[fi (črka)|fi]]
| {{IPA|[pʰ]}}
| {{IPA|[f]}}
| rowspan="3" | izvor nejasen<br />(glej besedilo)
| colspan="2" | ph
|-
|style="font-size:133%;"|Χ χ
| {{politonalno|χεῖ}}
| {{politonalno|χῖ}}
| χι
| [[hi (črka)|hi]]
| {{IPA|[kʰ]}}
| {{IPA|[x~ç]}}
| colspan="2" | ch
|-
|style="font-size:133%;"|Ψ ψ
| {{politonalno|ψεῖ}}
| {{politonalno|ψῖ}}
| ψι
| [[psi (črka)|psi]]
| colspan="2" | {{IPA|[ps]}}
| colspan="2" | ps
|-
|style="font-size:133%;"|Ω ω
| {{politonalno|ὦ}}
| {{politonalno|ὦ μέγα}}
| ωμέγα
| [[omega]]
| {{IPA|[ɔː]}}
| {{IPA|[o]}}
| [[Slika:phoenician_ayin.png|20px|Ajin]] [[ajin]]
| colspan="2" | ō
|}
 
Vrstica 245 ⟶ 247:
 
=== Številne črke ===
 
{|border="1" cellpadding="3" cellspacing="0" style="border-collapse: collapse;text-align:center"
!rowspan="2" style="background:#ccf;"|Črka
Vrstica 260 ⟶ 261:
|
|[[Stigma (črka)|stigma]]
| –
|{{polytonic|στῖγμα}}
|st
Vrstica 276 ⟶ 277:
|[[Slika:phoenician_sade.png|20px|Sade]] [[Sade (črka)|Sade]]
|[[Sampi (črka)|sampi]]
| –
| {{polytonic|σαμπῖ}}
|ss
|{{IPA|[sː]}}, {{IPA|[ks]}}, {{IPA|[ts]}}
Vrstica 283 ⟶ 284:
 
=== Opuščene črke ===
 
Naslednje črke niso del standardne grške abecede, uporabljale pa so se v predklasičnih časih ali v nekaterih narečjih. Črke digama, kopa in sampi so se uporabljale tudi v [[grške številke|grških številkah]].
 
Vrstica 309:
|[[Heta (črka)|heta]]
|{{polytonic|ἧτα}}
| –
|h
|{{IPA|[h]}}
Vrstica 324:
|[[Slika:phoenician_sin.png|20px|Sin]] [[Šin (črka)|Šin]]
|[[Šo (črka)|šo]]
| –
| –
| š
|{{IPA|[ʃ]}}
|}
Vrstica 352:
 
== Grški kodni nabori ==
 
Za grščino se v Spletu uporabljajo različni kodni nabori, od katerih so številni opisani v RFC 1947 "Greek Character Encoding for Electronic Mail Messages".
 
Danes se predvsem uporabljata nabora [[ISO/IEC 8859-7]] in [[unikod]]. ISO 8859-7 podpira le [[monotonalni pravopis]]; unikod podpira [[politonalni pravopis]].
 
=== Grščina v unikoduUnikodu ===
 
Unikod podpira politonalni pravopis dovolj dobro za običajno zvezno besedilo v starogrški in novogrški pisavi, podpira pa celo številne starinske oblike za [[epigrafiko]]. S [[kombiniranje znakov|kombiniranjem znakov]] podpira tudi grško [[filologijo]], [[dialektologijo]] ter številne druge posebne zahteve. Ker pa večina današnjega programja za prikaz besedila kombiniranja znakov ne podpira dovolj dobro, se, čeprav lahko alfo s [[strešica|strešico]] in [[ostrivec|ostrivcem]] ''predstavimo'' kot U+03B1 U+0304 U+0301, to le redko prikaže pravilno: {{politonalno|ᾱ́}}.
 
Za podrobno obravnavo težavnih grških oblik črk glej [http://www.tlgopoudjis.uci.edu/~opoudjisnet/unicode/unicode.html Greek Unicode Issues] {{ikona en}}.
 
V unikodu obstajata dva glavna bloka grških znakov.
Vrstica 373 ⟶ 371:
 
==== Grščina in koptščina ====
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" style="border-collapse:collapse;"
|----- style="background:#ddd"
!width="7.2%"|&nbsp;!!width="5.8%"|0!!width="5.8%"|1!!width="5.8%"|2!!width="5.8%"|3!!width="5.8%"|4!!width="5.8%"|5!!width="5.8%"|6!!width="5.8%"|7!!width="5.8%"|8!!width="5.8%"|9!!width="5.8%"|A!!width="5.8%"|B!!width="5.8%"|C!!width="5.8%"|D!!width="5.8%"|E!!width="5.8%"|F
Vrstica 406 ⟶ 404:
 
==== Razširjena grščina (vnaprej sestavljena politonalna grščina) ====
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" style="border-collapse:collapse;"
|----- style="background:#ddd"
!width="7.2%"|&nbsp;!!width="5.8%"|0!!width="5.8%"|1!!width="5.8%"|2!!width="5.8%"|3!!width="5.8%"|4!!width="5.8%"|5!!width="5.8%"|6!!width="5.8%"|7!!width="5.8%"|8!!width="5.8%"|9!!width="5.8%"|A!!width="5.8%"|B!!width="5.8%"|C!!width="5.8%"|D!!width="5.8%"|E!!width="5.8%"|F
Vrstica 462 ⟶ 460:
{{glavni|Diakritični znaki (grška abeceda)}}
[[Kombinatorni kritični znak|Kombinatorni]] in razmikalni (brezčrkovni) [[diakritični znak]]i v zvezi z [[grščina|grščino]] so:
{| class="wikitable"
!kombinatorni!!razmikalni!!zgled!!opis
|-
Vrstica 475 ⟶ 473:
|U+0308||U+00A8||( {{unicode|&nbsp;̈}} )||»dialytika/preglas/[[diereza]]«
|-
|U+0313|| ||( {{unicode|&nbsp;̓}} )||»psili/ vejica zgoraj« ([[spiritus lenis]])
|-
|U+0314|| ||( {{unicode|&nbsp;̔}} )||»"dasia / obrnjena vejica zgoraj« ([[spiritus asper]])
|-
|U+0342|| ||( {{unicode|&nbsp;͂}} )||»perispomeni« ([[cirkumfleks]])
|-
|U+0343|| ||( {{unicode|&nbsp;̓}} )||»[[coronis]]« (= U+0313)
|-
|U+0344||U+0385||( {{unicode|&nbsp;̈́}} )||»dialytika tonos« (opuščen, = U+0308 U+0301)
Vrstica 491 ⟶ 489:
 
=== Uporaba v drugih jezikih ===
Poleg zgoraj naštetih hčerinskih abeced, ki so se kot prilagoditev grške abecede razvijale dalje v samostojne abecde, so grško abecedo, ob različnih časih in na različnih mestih, uporabili za pisanje v drugih jezikih {{SFN |. Macrakis | 1996 | p =} } Za nekatere od njih so bile uvedene dodatne črke.▼
 
▲Poleg zgoraj naštetih hčerinskih abeced, ki so se kot prilagoditev grške abecede razvijale dalje v samostojne abecde, so grško abecedo, ob različnih časih in na različnih mestih, uporabili za pisanje v drugih jezikih {{SFN |. Macrakis | 1996 | p =} } Za nekatere od njih so bile uvedene dodatne črke.
 
=== V matematiki in znanosti ===
Vrstica 512 ⟶ 509:
 
* [http://www.unicode.org/charts/PDF/U0370.pdf U0370.pdf]
* [http://www.tlgopoudjis.uci.edu/~opoudjisnet/unicode/nonattic.html#digamma Vau/Digama]
* [http://www.tlgopoudjis.uci.edu/~opoudjisnet/unicode/other_ligatures.html#stigma Stigma]
* [http://www.tlgopoudjis.uci.edu/~opoudjisnet/unicode/unicode_aitch.html#tackheta Heta]
* [http://www.tlgopoudjis.uci.edu/~opoudjisnet/unicode/nonattic.html#san San]
* [http://www.tlgopoudjis.uci.edu/~opoudjisnet/unicode/nonattic.html#shokoppa ŠoKopa]
* [http://www.tlgopoudjis.uci.edu/~opoudjisnet/unicode/nonatticother_nonattic.html#koppasampi KopaSampi]
* [http://www.tlgopoudjis.uci.edu/~opoudjisnet/unicode/other_nonatticnonattic.html#sampisho SampiŠo]
 
[[Kategorija:Grška abeceda|*]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Grška_abeceda«