Kejhusrev II.: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Bitka pri Köse Dağu |
Zapuščina |
||
Vrstica 49:
V naslednjih mesecih je sultanov [[vezir]] Muhadhab al-Din obiskal zmagovitega mongolskega poveljnika. Ker je sultan pobegnil, je obisk opravil verjetno na lastno pobudo. Vezirju je uspelo preprečiti nadaljnje mongolsko pustošenje Anatolije in ohraniti Kejhusrevov prestol, Sultanat Rum je moral v zameno priznati mongolsko nadoblast in plačevati znaten letni davek. Kejhusrev, ki je izgubil večino svoje moči, se je vrnil v Konyo.
==Zapuščina==
Kehusrev je po smrti zapustil tri sinove: Iz al-Dina Kejkavusa, sina hčerke grškega duhovnika, starega enajst let, devetletnega Rukn al-Din Kilič Arslana, sina Turkinje iz Konye, in Ala al-Dina Kejkubada, sina gruzijske princese Tamar, starega sedem let.<ref>Cahen, str. 271.</ref> Za svojega naslednika je imenoval najmlajšega Kejkubada. Ker je bil Kejkubad mladoleten, je v njegovem imenu in v imenu njegovih sovladarjev, bratov Kejkavusa II. in Kilič Arslana IV. vladal novoimenovani vezir Šams al-Din al-Isfahani. Vezir se je trudil, da bi pred Mongoli obranil seldžuško oblast v Rumu.
Ob Kejhusrevovi smrti leta 1246 je bila seldžuška moč skoraj nedotaknjena, ker Mongoli niso zaplenili sultanove zakladnice, pravočasno zasedli njegove prestolnice in pustili večino Anatolije nedotaknjene. Glavni udar na seldžuško dinastijo je povzročila Kejhusrevova nesposobnost, da imenuje kompetentnega naslednika. S prenosom oblasti na vse tri mladoletne sinove je njihovo oblast v resnici prenesel na seldžuške dvorne birokrate.
==Sklici==
{{sklici|
==Vira==
| |||