Kejhusrev II.: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
vira |
prihod na oblast |
||
Vrstica 25:
'''Gijat al-Din Kejhusrev II.''' ali '''Gijat al-Din Kejhusrev bin Kejkubad''' ([[Perzijščina|perzijsko]] غياث الدين كيخسرو بن كيقباد) je bil [[sultan]] [[Seldžuki|seldžuškega]] [[Sultanat Rum|Sultanata Rum]], ki je vladal od leta 1237<ref>Cahen, str. 748.</ref> do svoje smrti leta 1246, * ni znano, † [[1246]].
Vladal je v času Baba Išakovega upora [[Turkmeni|Turkmenov]] in vdora [[Mongoli|Mongolov]] v [[Anatolija|Anatolijo]]. Poveljeval je združeni seldžuški in krščanski vojski v bitki proti Mongolom in [[Armenci|armenskim]] najemnikom v [[bitka pri Kose Dagu|bitki pri Kose Dagu]] leta 1243, v kateri so prepričljivo zmagali Mongoli. Bil je zadnji močni seldžuški sultan,
==Prihod na oblast==
Kejhusrev II. je bil sin sultana [[Kejkubad I.|Kejkubada I.]] in njegove žene Hunat Hatun, hčerke armenskega plemiča Kir Farda. Četudi je bil najstarejši sin, je sultan za svojega naslednika izbral mlajšega brata Iz al-Dina, enega od dveh sinov ajubidske princese Gazije Hatun, hčerke emirja Al-Aziza Mohemeda [[Aleps]]kega. Kejkubad je leta 1226 Kejhusrevu prepustil malo pred tem osvojeni Erzincan v vzhodni [[Anatolija|Anatoliji]]. Mladi princ je z generalom Kamjarjem sodeloval pri osvajanju [[Erzurum]]a in zatem Ahlata.
Leta 1236/1237 so Mongoli s pomočjo [[Gruzijci|Gruzijcev]] opustošili anatolsko podeželje vse do Sivasa in Malatye. Ker so se mongolski konjeniki takoj umaknili, se je Kejkubad nameraval maščevati njihovim gruzijskim zaveznikom. Ko se je seldžuška vojska približala [[Gruzija|Gruziji]], je njena kraljica Rusudan zaprosila za mir in Kejkusrevu ponudila za ženo svojo hčerko Tamar. Poroka je bila leta 1240.
Po Kejkubadovi smrti leta 1237 si je Kejhusrev s pomočjo anatolskih emirjev prilastil seldžuški prestol. Na začetku vladavine je njegovo politiko oblikoval nek Saad al-Din Kopek, Kejkubadov lovski mojster in minister za delo. Kopek je bil neslaven politični morilec, ki je svoj nedavno pridobljeni vpliv na dvoru poskušal utrditi s številnimi usmrtitvami.<ref>Carole Hillenbrand. ''Sa’d al-Dīn Köpek b. Muhammad''. Encyclopaedia of Islam. Brill 2007.</ref> Leta 1241 je osvojil ajubidski [[Diyarbekir]].
==Sklici==
| |||