Jean Calvin: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 23:
O tem, kaj sploh je predestinacija, je bilo veliko razpravljanja. Ena skupina kalvinistov je trdila, da je Bog, še preden je človek grešil, določil, da bo po Kristusu rešena le peščica izbranih, medtem ko naj bi bili vsi drugi prepuščeni svoji usodi oziroma pogubljenju. Ta skupina je torej verjela, da je Bog že vnaprej določil, kdo bo rešen, in da niso vsi ljudje enaki. Drugi kalvinisti pa so menili, da je rešitev na voljo vsemu človeštvu in da se lahko vsak posameznik sam odloči, ali jo bo sprejel. Torej so verjeli, da je rešitev odvisna od človekove svobodne volje. Kalvinizem se je še dolgo po Kalvinovi smrti ubadal s temami, kot so božje določanje [[fatalizem|usode]], človekova [[svobodna volja]] in enake možnosti za vse. Calvin je sprejel Luthrove elementarne verske izjave in jih vdelal v svoj regularni sistem [[dogma|dogmatike]]. S tem jim je dal šele tisto prodorno silo, ki je bila sposobna organizirati tudi velike verske skupnosti.
Tudi nauk o predestinaciji je zrasel iz Lutrovega verskega nauka, ki lastne zasluge ne dopušča in vse odrešenje pričakuje od božje milosti. Toda medtem ko je ta milost pri Lutru posledica božje ljubezni, postane pri Calvinu izraz neomejene božje mogočnosti. Od božje vladarske samovolje je odvisno, koga zavrže in koga izbere. Ta nadrejenost časti nad ljubeznijo podpira racionalno sistematiko, ki je v skladu z bistvom francoskega duha. Izhajajoč iz mogočnosti je mogoče z neusmiljeno doslednostjo izpeljati odnos Boga do človeka.
Nemški sociolog [[Max Weber]] je v kalvinizmu prepoznal izvor ti. [[duh kapitalizma|duha kapitalizma]] (''Geist des Kapitalismus, der''), ki je s povezavo med željo po zveličanju in neomejeno akumolacijo kapitala botroval nastanku modernega [[kapitalizem|kapitalizma]]. == Institutio Christianae Religionis ==
| |||