Zasvojenost: razlika med redakcijama

dodanih 145 zlogov ,  pred 4 leti
m
brez povzetka urejanja
m
m
'''Zasvojenost''' je zdravstveno stanje človeka, ko ta zahteva podporo, snov ali okolje, ne glede na ovire ali posledice. Nanaša se na pojma [[toleranca|tolerance]] in [[odvisnost]]i, v grobem pa se deli na [[fizis|fizično]] in [[psiha|psihično]] zasvojenost, snov na pa hudo in lažje zasvojljivo snov ali drogo.
 
Zasvojenost se na osebi kaže kot poseben način [[vedenje|vedenja]] oz. kot [[bolezen]]ska potreba po določeni [[snov]]i. Zasvojenec svoje potrebe ne zmore obvladovati, saj začne določen škodljiv vedenjski vzorec ponavljati in vztrajati na določenem ravnanju. Termin »zasvojenost« pogosto obravnavamo kot sopomenko »odvisnosti«<ref>http://www.konoplja.org/Prosti_tek/Clanki/Clanki_zasvojenost_odvisnost.htm</ref>. Zasvojenost je posledica tako filozofijesvetovnega nazora kot tudi družbenih pritiskov in socializacije.socialnih Praviloma je zasvojenost oziroma obsesivno kompulzivno jemanje določene snovi strategija obstanka v odnosih, v katerih se ne počutijo srečne ali sposobne napredovatipritiskov. Zasvojenec je praviloma prepričan, da je njegova edina in tudi prava pot, kar štejemo za nevrozo, duševno motnjo, ki onemogoča subjekt pri uresničevanju njegovih ciljev. Zasvojenost se problematizira praviloma šele ko subjekt s svojimi navadami ogroža svoje bližnje ali sebe. Zasvojenost, ki ne škodi, se ne zdravi, za zdravljenje je ključna odvisnikova motivacija.
 
Med najpogostejše vrste zasvojenosti sodijo:
 
== Razlogi za zasvojenost ==
Raziskave ugotavljajo razloge za zasvojenost v različnih pojavih. Zadnja leta obstajajo močni dokazi za genetični vir pojava. Nekateri ugotavljajo, da je vpletenost v zasvojenost pojav ob nerazložljivem blagostanju in finančni neodgovornosti. Zasvojenost je bila razložena tudi kot naučen ali priučen način življenja. Praviloma se pojavlja ob osebah, ki so izrazito vpetivpete v delo in katere le redko iščejo družbo. Zasvojenost je tako usmerjena v želeno počutje in želeno vzdušje, kar ubeseditev tega napravi še posebej težavno in je zato težko nadomestljivo.
 
== Prekinitev zasvojenosti ==
Prekinitev zasvojenosti navadno povzroči hud duševni pretres, saj tako duša kot organizem iščeta rutino in udobje. Obsesivno kompulzivna motnja, kot bi imenovali nevrozo, ki zaznamuje odvisnika pri njegovem ponavljajočem ravnanju je praviloma posledica stabilnega in vztrajnega stališča do življenjskega sloga in ljudi v bližnji in daljni okolici. Večina odvisnosti se tako zanašajo na [[mišični spomin]], naučene kretnje, strategije ob premagovanju stresa, [[Učenje|pogojno učenje]], izročilo. Zasvojenost zna bi prepletena s nerazrešenim žalovanjem, negotovostjo, slabo vestjo, lahko pa celo kot navada s katero nekdo rešuje, da o nekaterih stvareh ne govori z nikomer in del svoje osebnosti ne deli ne z [[Družina|družino]] ne z ljudmi s podobno hudimi izkušnjami.
 
Zasvojenost ima kot družbeni pojav tudi svoje družbene posledice. Odvisniki so lahko izločeni iz družbe ob javnem zasramovanju, težje je pridobiti službo, se resocializirati ob rednih izpadih, socializacija med jemalci drog ponuja tudi siceršnjo kriminalizacijo in marginalizacijo jemalcev, če so ti tudi sicer blizu družbenega roba.
 
Pri reševanju odvisnikov so pomembno prispevali z mrežo anonimnih alkoholikov dr.Hudolin, ob zavzemanju za medijski prostor glede odvisniškega vedenjevedenja pa je bil zelo poznan [[Janez Rugelj|dr.Rugelj]]. Pomembno pomoč pri reševanju odvisnikov ponuja tudi državne ustanove za duševno zdravje, ki omogočajo začasno izolacijo posameznikov. Mreža [[Anonimni alkoholik|anonimnih alkoholikov]] se je pomembno naslanjala na zaupnost skupine, ki ob občasnih napakah svojih članov vedno ponujajo podporo svojim članov, ko se trudijo spet postati trezni. Pomen reševanja odvisnikovzasvojencev je postal od sedemdesetih let dvajsetega stoletja vedno bolj tudi medijsko prepoznaven, še posebej s strani ZDA. V marsičem je porast odvisnikov posledica filozofskih sprememb na katerih se je utemeljevala tako oblast, poslovni običaji, kot tudi marsikatera kultura. Materializem, jemanje snovi in pod pogojem jemanja snovi doživljanje duhovnih dimenzij, je postalo pomemben del trgovskealternativne kultureduhovnosti in mirovanj, nekatere droge so bile uporabljene tudi oziromapromocijsko potrošniškev kultureznanosti. Velike razlike v premoženju v povojni družbi so zahtevale, da ob predpisani enakosti bogastvo ljudje doživijo na materialni osnovi uživanja, kar je na primer na ravni ilegalnega revnega gverilnega vojaka, oziroma slabo preskrbljenega veterana ali celo neukega neizbraženega posameznika, ki živi v njihovi družbi, pomenilo plačilo v [[Tobak|cigaretah]] in [[Alkoholizem|alkoholu]], (kasneje pa le še bolj trših drogah). Sama narava države mu namreč ni dovolila, predočila ureditve kapitalizma, delniških družb, investicij, podjetništva. Po sami sociološki naravi so lahko bili bogati ali pridobitni le imetniki, lastniki, preprodajalci in proizvajalci omamnih substanc ali pa dejavnosti, ki so bile vezane na takšen promet.
 
Odvisniki so morali tako ali opustiti svoje družbeno omrežje oziroma napredovati po njemu kolikor le lahko. Tragedija odvisnikov kot jemalcev ekskluzivnih substanc je predvsem v ilegalnosti tako prometa kot dejavnosti. Odvisniki v želji po dokazovanju ob dovoljšni odločnosti postanejo lahko resnično nevarne osebnosti, nasilne, saj se trdno zavedajo zaradi svoje želje po razumevanju sveta, kako zelo na robu družbe so kot odvisniki. Četudi je le njihov klic dovolj, da preoblikujejo svoje življenje, je odsotnost in vztrajanje na neuresničljivih ambicijah lahko dovolj, da uničijo svoje življenje.
1.872

urejanj