Odpre glavni meni

Spremembe

odstranjenih 145 zlogov ,  pred 3 leti
brez povzetka urejanja
Po umoru Filipa II. je njegov sin [[Aleksander Veliki|Aleksander III.]] ("Veliki") prevzel vodstvo Korintske lige in leta 334 začel vdorirati v perzijski imperij z združenimi močmi vseh grških držav. Neporažen v bitkah je Aleksander osvojil celoten perzijski imperij 330 pred našim štetjem. Do svoje smrti leta 323 pred našim štetjem je ustvaril enega največjih imperijev v zgodovini, ki se je raztezal od Grčije do Indije. Njegov imperij je bil po njegovi smrti razdeljen na več kraljestev, od katerih so najbolj znana [[Selevkidsko cesarstvo]], [[Ptolomajski Egipt]], [[Grško-Baktrijsko kraljestvo]] in [[Indo-Grško kraljestvo]]. Številni Grki so se preselili v [[Aleksandrija|Aleksandrijo]], [[Antiohija|Antiohijo]], [[Selevkija|Selevkijo]] in mnoga druga nova helenistična mesta v Aziji in Afriki. Čeprav ni bilo mogoče ohraniti politične enotnosti Aleksandrovega imperija, je povzročil širjenje grškega jezika in grške kulture na ozemljih, ki jih je osvojil Aleksander. Grška znanost, tehnologija in matematika so dosegle svoj vrhunec med helenističnim obdobjem.
 
=== HelenskaHelensko in rimskarimsko dobaobdobje (323 pr. n. št.–4. st. n. št.) ===
[[File:NAMA Machine d'Anticythère 1.jpg|thumb|right| Mehanizem z Antikitere (okoli 100 pr. n. št.) je verjetno najzgodnejši mehanski analogni računalnik (Narodni arheološki muzej, Atene)]]
Po obdobju zmede po Aleksandrovi smrti je [[Antigonidska dinastija]], potomci enega od Aleksandrovih generalov, 276 pred našim štetjem ustanovila nadzor nad makedonskimi in večino grških mestnih državic. <ref>{{cite book | last = Spielvogel | first = Jackson | title = Western Civilization | volume = I: To 1715 | publisher = Thomson Wadsworth | year = 2005 | pages = 89–90 | url = https://books.google.com/books?id=xcNIBlwrjMsC&pg=PA89&dq=Antigonid+dynasty#PPA90,M1 | isbn = 0-534-64603-4}}</ref> Od približno 200 pred našim štetjem je Rimska republika postala vse bolj vključena v grške zadeve in se ukvarjala z [[Makedonske vojne|vojnami z Makedonci]]. Poraz Makedoncev je v [[bitka pri Pidni|bitki pri Pidni]] 168 pred našim štetjem nakazal konec moči Antigonidov v Grčiji. Leta 146 pred našim štetjem je bila Makedonija kot provinca dodana Rimu, preostala Grčija pa je postala rimski protektorat. <ref name= Flower>{{cite book |title= The Roman Republic | editor-last=Flower | editor-first=Harriet |year=2004 |isbn=0-521-00390-3 | pages=248, 258, 276}}</ref>
 
=== Otoki ===
Grčija ima veliko otokov, med 1200 in 6000, odvisno od opredelitve, od katerih je 227 naseljenih. [[Kreta]] je največji in najbolj naseljen otok; [[Evbeja]] je ločena od kopnega le 60 m v ožini Evripus in je drugi največji, sleditanato [[Lesbos]] in [[Rodos]].
 
Grški otoki so običajno združeni v naslednjev sklopeskupine: Argo-Saronski otoki v Saronskem zalivu v bližini Aten, [[Kikladi]], velikvelika vendarin gostgosta nizskupina zasedav osrednjiosrednjem deldelu Egejskega morja, Severni egejski otoki, ohlapnoohlapna skupina otokov združenjeje ob zahodni obali Turčije, Dodekanez, ohlapenohlapna nizskupina na jugovzhodu med Kreto in Turčijo, [[Sporadi]], majhna tesna skupina med obalo severovzhodne Evboje in [[Jonski otoki|Jonskimi otoki]], ki so na zahodnem delu celine v Jonskem morju.
 
=== Podnebje ===
[[File:Mytikas.jpg|thumb|220px|Olimp, najvišja gora v Grčiji in sedež Olimpskih bogov]]
PodnebjeGrčija Grčije je predvsemima sredozemsko podnebje, to je blago, z mokrimi zimami in vročimi, suhimi poletji. ToTako podnebje se pojavljaje v vseh obalnih mestih, vključnotudi v Atenah, na Kikladih, Dodekanezu, Kreti, Peloponezu, Jonskih otokih in delih regije centralneosrednje celinske Grčije. Pindsko gorovje močno vpliva na ozračje v državipodnebje, saj so območja zahodno od gorovja precej bolj mokra (zaradi večje izpostavljenosti jugozahodnemu sistemu, ki prinaša vlago) kot območja, ki ležijo vzhodno od gorovja (zaradi učinka sence dežja).
 
Gorati predeli severozahodne Grčije (deli Epira, centralneosrednja GrčijeGrčija, Tesalija, Zahodnazahodna Makedonija), kotin tudiosrednjega gorati osrednji delidela Peloponeza, - vključno ztudi deli Ahaje, Arkadije in Lakonije - imajo alpsko podnebje z velikimi količinami snega. Deli celinske severne Grčije, v osrednjiosrednja in Vzhodnivzhodna MakedonijiMakedonija, in TrakijiTrakija imajo zmerno podnebje s hladnimi, vlažnimi zimami in vročimi, suhimi poletji s pogostimi nevihtami. Snežne padavine seso vsako leto pojavijo v gorah in severnih območjih, kratke snežne padavine niso neznanepae tudi v nizko ležečih južnih predelih, kot so Atene.
 
=== Ekologija ===
Fitogeografsko spada Grčija v borealno kraljestvo in pomešana med vzhodno Mediteranskosredozemsko provinco Mediteranskesredozemske regije inter Ilirskoilirsko provinco Circumborealneobborealne regije. Po podatkih WorldSvetovne Widefundacije Fund forza Naturenaravo in Evropske agencije za okolje, lahko ozemlje Grčije razdelimo v šest ekoloških regij: Ilirskiilirski listnati gozdovi, Pindsko gorovje mešanihz gozdovmešanimi gozdovi, Balkanskibalkanski mešani gozdovi, Rodopskirodopski gorski mešani gozdovi, Egejsko morje in zahodno turškizahodnoturški sklerofilni inter mešani gozdovi in Kretskikretski mediteranskisredozemski gozdovi.
 
== Upravna razdelitev ==
Od reforme ''ProgramKalikratisov Kallikratisprogram'', ki je začela veljati 1. januarja 2011, je Grčija sestavljena iz trinajstih regij, ki se nadalje delijo na skupno 325 občin. 54 starih prefektur in uprav na ravni prefektur je ostalo v veliki meri ohranjenih kot v obliki podenotpodenote regij. ObstajaJe sedem decentraliziranih upravnih območij; posamezno upravno območje obsega eno do tri regije. Gora Atos (grško: Agio Oros, "Sveta gora«"), ki meji na območje osrednje Makedonije, je avtonomno območje.
{|
|-
| style="text-align:center;"| 5 || [[Vzhodna Makedonija in Trakija]] || [[Komotini]] || style="text-align:right"|14.157,76||style="text-align:right"|5.466,34|| style="text-align:right"|608.182 || style="text-align:right"|9,054 €
|-
| style="text-align:center;"| 6 || [[Epir]] || [[IoaninaJoanina]] ||style="text-align:right"|9.203,22||style="text-align:right"|3.553,38|| style="text-align:right"|336.856 || style="text-align:right"|5,827 €
|-
| style="text-align:center;"| 7 || [[Jonski otoki]] || [[Krf (mesto)|Krf]] ||style="text-align:right"|2.306,94|| style="text-align:right"|890,71||style="text-align:right"|207.855 || style="text-align:right"|4,464 €
 
== Gospodarstvo ==
[[File:Main building of the bank of Greece 2008.jpg|thumb|220px|Glavna zgradba grške banke v Atenah.]]
[[File:Salonica-view-aerial2.jpg|thumb|220px|Solun je pomembenpomembno finančnifinančno in gospodarskigospodarsko centersredišče severne Grčije.]]
Po statističnih podatkih Svetovne banke za leto 2013, je gospodarstvo Grčije 43. največje nominalno glede na bruto domači proizvod z 242 milijardami $ in 52. največje s pariteto kupne moči (PPP) z 284.000.000.000 $. Poleg tega je Grčija 15. največje gospodarstvo v 27-članski Evropski uniji. [113] V zvezi z dohodkom na prebivalca se je Grčija uvrstila na 38. mesto oziroma 40. mesto na svetu z 21.910 $ oziroma 25.705 $ za nominalnega BDP in PPP.
 
Grško gospodarstvo zajema predvsem storitveni sektor (85,0 %) in industrijo (12,0 %), medtem ko kmetijstvo predstavlja 3,0 % nacionalne gospodarske proizvodnje. Pomembna grška industrija vključuje turizem (14,9 milijona mednarodnih turistov v letu 2009 jo postavlja na 7. najbolj obiskano državo v Evropski uniji in 16. na svetu po podatkih Svetovne turistične organizacije Združenih narodov) in trgovski ladijski promet (16,2 % celotne zmogljivosti na svetu, grška trgovska mornarica je največja na svetu). Država je tudi velik kmetijski proizvajalec (vključno ribištvo) v Uniji.
 
Z gospodarstvom, večjim kot celotno gospodarstvo Balkana, je Grčija največje gospodarstvo na Balkanu in pomemben regionalni investitor. Grčija je drugi največji tuji investitor kapitala v Albaniji, tretji tuji investitor v Bolgariji, med zgornjimi tremi v Romuniji in Srbiji ter najpomembnejši trgovinski partner in največji tuji investitor v Republiki Makedoniji. Grško telekomunikacijsko podjetje OTE je postalo močen investitor v balkanskih državah.
 
Grčija je bila ustanovni član Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD ) in Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje (BSEC). Leta 1979 je bil podpisan pristop države k EvropskihEvropski skupnosti in enotnemu trgu, postopek je bil končan leta 1982. Grčija je bila sprejeta v ekonomsko in monetarno unijo Evropske unije 19. junija 2000 in v januarja 2001 sprejela evro kot svojo valuto, ki je nadomestil grško drahmo po tečaju 340.,75 drahme za evro. Grčija je tudi člančlanica Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne trgovinske organizacije in se uvršča na 24. mesto na KOFglobalizacijskega globalizacijskiindeksa indeksKOF za leto 2013.
 
=== Finančna kriza (2010–danes) ===