Victor Hugo: Razlika med redakcijama

dodanih 2.652 zlogov ,  pred 6 leti
m
brez povzetka urejanja
m (pp, normativna kontrola)
mBrez povzetka urejanja
'''Victor-Marie Hugo''', [[Francozi|francoski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[akademik]] in [[državnik]], * [[26. februar]] [[1802]], [[Besançon]], [[Franche-Comté]], † [[22. maj]] [[1885]], [[Pariz]], [[Francija]].
 
Hugo velja za najbolj vplivnega [[romantika|romantičnega]] pisatelja [[19. stoletje|19. stoletja]]. S svojimi deli je poživil in razširil francoski literarni jezik. Velja za pomembnega ideologa Evropskega gibanja, premišljevalca Evrope po Napoleonu in zavednega republikanca.
 
Pisal je zelo raznovrstna dela, ki so obsegala tako romane, gledališčne drame in tragedije, eseje, različne članke, bil je tudi pesnik, fotograf in slikar. Poleg literarnega ustvarjanja je bil pomemben evropski mislec, esejist, ki je z govori, dopisovanji in razmišljanji vplival na Francijo tudi med prisilnim izgonom.
 
Kot pisec zagovarja konzervativna stališča in vrednote sočutja in pravičnosti, kar je razumljivo v obdobju, ki niha med kraljevino, samodrštvom in republiko. Prizadeval se je tudi za ohranitev tradicionalnih vrednot tako med ljudstvom kot v mednarodni politiki in poudarjal dolžnost in skrbnost delujočih v politiki.
 
== Življenje ==
Zgodnje otroštvo je preživel v Napoleonovi Franciji. Njegov oče Joseph je bil vojak, mama Sophie izrazito skrbna gospodinja. Victor je bil najmlajši od treh sinov. Zakonca sta bila nasprotujoči nazorov, oče je bil izrazito podpornik Napoleona, mama pa je verjela zvestobo tedaj ukinjeni kraljevini. Mama Sophie je ob kariernem napredovanju očeta postala zadolžena za vzgojo Victorja, ko je družina potovala z novimi zadolžitvami. Tako je spoznal Neapelj in dele Španije, kjer je bil oče odgovoren za skrb nad določenim ozemljem. Ker je oče Joseph doživel v Španiji poraz, ni njegovo ime vgravirano v pariški Slavolok zmage.
Med leti 1841 in 1885 je bil član [[Académie française|francoske akademije]]. Ker je bil nasprotnik [[Napoleon III.|Napoleona III.]], je dolga leta preživel v izgnanstvu, zagovarjajoč demokracijo in republiko.
 
V mladosti se ukvarja s poezijo in doseže majhne uspehe. Mali Victor se zaljubi v Adele, kljub materinem nasprotovanju in se celo skrivoma zaroči. Zaradi bližnjega odnosa do svoje matere odlaga poroko in skriva zvezo z Adèle Foucher (1803–1868) do materine smrti leta 1821, nakar poroči Adèle leta 1822.
 
Adèle in Victor Hugo imata težave s prvim otrokom, Léopoldom, ki umre kot dojenček. Leto kasneje 28. avgusta 1824 se rodi Léopoldina, nato Charles 4. novembra 1826, François-Victor 28. oktobra 1828 in Adèle 24. avgusta 1830.
 
Leopoldina, najstarejša hčer umre pri 19.letih kmalu po poroki, utopi se v reki po nesreči, njen novi mož je ni mogel rešiti, ko je potonila zaradi težkega krila, ki jo je vlekel pod vodo.
 
Hugo po državnem udaru Napoleon III leta 1851 zapusti Francijo, kar objasni kot prostovoljni izgon, četudi so mu načeloma oprostili politični aktivizem. Izgon preživi v Bruslju in otokih Britanskega kanala do leta 1855 in naprej 1870.leta, ko Napoleon III. prekine svojo oblast. Zaradi vojnih obračunov se še enkrat vrne na otok, a od leta 1874 do smrti preživi v Franciji. Med leti 1841 in 1885 je bil član [[Académie française|francoske akademije]]. Ker je bil nasprotnik [[Napoleon III.|Napoleona III.]], je dolga leta preživel v izgnanstvu, zagovarjajoč demokracijo in republiko, ob bivanju v Franciji pa je večkrat tudi zavzel politične funkcije.
 
== Dela ==
* romani
** ''Nesrečniki'', (1862)
** ''Cerkev Notre-Dame (1831''), tudi Notredamski zvonar ali Grbavec s Notre-Dame
** ''[[Notredame|Notredamski]] zvonar'',
** ''Leto strahote'' ...(1872)
 
* drame
1.896

urejanj