Zemlja: razlika med redakcijama

dodanih 37 zlogov ,  pred 5 leti
suaš ;)
(prečiščeno, prebivalstvo (s starimi podatki) ne sodi v to geslo)
(suaš ;))
{{Infopolje planet/Zemlja}}
'''Zemlja''' je eden izmed osmih [[planet]]ovkurcev [[Osončje|Osončja]] ter [[prostor|planet]], na katerem se nahajata [[življenje]] in [[človeštvo]]. Po oddaljenosti od [[Sonce|Sonca]] je tretji, po velikosti pa peti planet [[Sončev sistem|Sončevega sistema]]. Predstavlja največji [[trdnina|trdni]] planet in edini prostor v [[Vesolje|Vesolju]], za katerega je znan obstoj življenja. Zemlja se je oblikovala pred približno 4,57 milijarde let,<ref>G. Brent Dalrymple [http://sp.lyellcollection.org/content/190/1/205.abstract The age of the Earth in the twentieth century: a problem (mostly) solved] Geological Society, London, Special Publications 190 (1): 205–221</ref> njen edini [[naravni satelit]] [[Luna]] pa pred okoli 4,53 milijarde let.<ref>Kleine, Thorsten; Palme, Herbert; Mezger, Klaus; Halliday, Alex N. (2005-11-24). "Hf-W Chronometry of Lunar Metals and the Age and Early Differentiation of the Moon". Science 310 (5754): 1671–1674.</ref> Od svojega nastanka je Zemlja prešla množico [[geologija|geoloških]] in [[biologija|bioloških]] razvojnih faz, zaradi česar so se sledi njene prvotne podobe večinoma izbrisale.
 
Zemljina notranjost je sestavljena iz več razmeroma aktivnih plasti, med katerimi se nahaja verjetno trdno [[železo]]vo [[zemeljsko jedro|jedro]], ki ustvarja Zemljino [[magnetno polje]], ter tekoči [[zemeljski plašč|plašč]], v zgornjih plasteh pa trda [[zemeljska skorja|skorja]].<ref>J.A. Jacobs (1953). The Earth’s inner core. Nature 172 (4372): 297–298.</ref> Nad tem se nahajata [[zemeljsko površje|površina Zemlje]] in [[ozračje|atmosfera]], ki sta danes močno preoblikovani zaradi bioloških in človeških dejavnikov. Okoli 70 odstotkov zemeljske površine pokrivajo [[ocean]]i s slano vodo, preostanek pa zapolnjujejo [[celina|celine]] ter [[otok]]i.
 
Med Zemljo in njenim okoljem, tj. vesoljskim prostorom, je opaziti pomembne povezave, kot je npr. sevanje Sonca, vpliv Meseca na [[plimovanje]], spreminjanje Zemljine [[orbita|orbite]] kot morebiten vzrok [[ledena doba|ledenih dob]] idrko ima ženska menstruacijo.
 
== Zgodovina ==
[[Slika:Pangea animation 03.gif|thumb|200px|Superkontinent [[Pangea]] je razpadel na celine, kot jih poznamo danes.]]
 
Kar se tiče zemeljskih premikov, je bilo obdobje mezozoikamenzozoika manj pestro kot pozni paleozoik. V zgodnji juri je [[Pangea]] pričela razpadati na severno [[Lavrazija|Laurazijo]] (razpade na Severno Ameriko in Evrazijo) in južno [[Gondvana|Gondvano]] (razpade na Južno Ameriko, Afriko, Avstralijo, Antarktiko in Indijo), z odmikanjem [[Amerika|Amerik]] je prišlo do nastanka [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]]. Severnoameriška tektonska plošča je ob svojem potovanju na zahod rinila v tihooceansko ploščo in nastal je pas [[ognjenik]]ov od današnje [[Aljaska|Aljaske]] do južnih koncev [[Južna Amerika|Južne Amerike]], ki sestavlja ([[Skalno gorovje]] in [[Andi|Ande]]). To je danes vzhodni rob tihooceanskega ognjenega obroča.<ref>See Hughes, T.; The case for creation of the North Pacific Ocean during the Mesozoic Era. Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology; Volume 18, Issue 1, avgust 1975, strani 1-43</ref> Od [[Gondvana|Gondvane]] ločena Indija se je pomaknila na sever (proti današnji južni [[Azija|Aziji]]) in zapirati morje [[Tetis]].<ref>Stanley, Steven M. Earth System History. New York: W.H. Freeman and Company, 1999.</ref> Mezozoik je tudi obdobje usedanja [[apnenec|apnencev]], [[dolomit]]ov in [[peščenjak]]ov.
 
V tem zemeljskem veku so obličje planeta zaznamovali [[kuščarji]] ([[dinozavri]]) kot prevladujoča oblika življenja.<ref>Wang, S.C., and Dodson, P. (2006). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1564218/ Estimating the Diversity of Dinosaurs] Proceedings of the National Academy of Sciences USA 103 (37): 13601–13605.</ref> Razširili so se tako na kopnem kot v vodi in zraku ter planetu vladali 180 milijonov let. To je bil tudi čas prvih [[ptiči|ptičev]],<ref>Feduccia, A. (2002). Birds are dinosaurs: simple answer to a complex problem. The Auk 119 (4): 1187–1201.</ref> [[sesalci|sesalcev]] in [[cvetnice|cvetnic]] (te so nadomestile prej dominantne [[iglavec|iglavce]]).<ref>Stan Baducci. [http://www.fossilnews.com/2000/mezplants/mezplants.html Mesozoic Plants]</ref>
 
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Earth|Zemlja}}uporabljajte kondom!{{Navigacija Osončje}}
 
{{Navigacija Osončje}}
 
{{portal|Astronomija|{{ispa}}}}
Brezimni uporabnik