Evolucija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Matiia (pogovor | prispevki)
m vrnitev sprememb uporabnika Soabb4khlsl5 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 89:
Poseben primer naravnega izbora je [[spolna selekcija]], ki favorizira vse lastnosti, ki povečujejo možnost za [[parjenje]], s tem da povečajo privlačnost organizma za potencialne spolne partnerje.<ref>{{cite journal |author=Andersson M. & Simmons L. |title=Sexual selection and mate choice |journal=Trends Ecol. Evol. (Amst.) |volume=21 |issue=6 |pages=296–302 |year=2006 |pmid=16769428 |doi=10.1016/j.tree.2006.03.015}}</ref> Lastnosti, ki so se razvile s spolno selekcijo, so še posebej očitne pri samcih nekaterih živalskih vrst, čeprav okorni [[rog (anatomija)|rogovi]], paritveno oglašanje, živa obarvanost in podobne lastnosti sicer zmanjšujejo možnost preživetja s privabljanjem [[plenilec|plenilcev]] ali otežujejo vsakodnevne aktivnosti.<ref>{{cite journal |author=Kokko H., Brooks R., McNamara J., Houston A. |title=The sexual selection continuum |url=http://www.pubmedcentral.nih.gov/picrender.fcgi?artid=1691039&blobtype=pdf |journal=Proc. Biol. Sci. |volume=269 |issue=1498 |pages=1331–40 |year=2002 |pmid=12079655 |doi=10.1098/rspb.2002.2020}}</ref> Večji paritveni uspeh samcev, ki izkazujejo omenjene lastnosti, je protiutež za to pomanjkljivost.<ref>{{cite journal |author=Hunt J. s sod. |title=High-quality male field crickets invest heavily in sexual display but die young |journal=Nature |volume=432 |issue=7020 |pages=1024–27 |year=2004 |pmid=15616562 | doi=10.1038/nature03084}}</ref>
 
Naravni izbor v splošnem postavlja naravo za merilo, po katerem imajo posamezniki in posamezne lastnosti večjo ali manjšo možnost preživetja. »Naravo« v tem smislu predstavlja [[ekosistem]], torej sistem, v katerem organizmi delujejo vzajemno z vsemi ostalimi elementi tega sistema, tako abiotskimi kot biotskimi v njihovem neposrednem okolju. [[Eugene Odum]], eden od začetnikov [[ekologija|ekologije]], je definiral ekosistem kot »vsako enoto, ki vključuje vse organizme... na danem območju, ki delujejo vzajemno s fizičnim okoljem, tako da pretok energije vodi do jasno definirane trofične strukture, biotske raznolikosti in kroženja snovi (t.jtj. izmenjavo snovi med živimi in neživimi komponentami) znotraj sistema.«<ref name="Odum1971">Odum E.P. (1971). ''Fundamentals of ecology'', third edition. New York: Saunders.</ref> Vsaka populacija znotraj ekosistema zavzema določeno [[ekološka niša|ekološko nišo]] oz. položaj z določenimi razmerji do ostalih delov sistema. Ta razmerja vključujejo med drugim ontogenetski razvoj organizma, njegov položaj v [[prehranjevalna veriga|prehranjevalni verigi]] in njegovo geografsko razširjenost. Takšen splošen pogled na naravo omogoča znanstvenikom opazovanje posameznih vplivov, ki skupaj predstavljajo naravni izbor.
 
Raziskave se osredotočajo na [[enota izbora|enoto izbora]], kjer so lahko subjekt naravnega izbora geni, celice, posamezni organizmi, skupine organizmov ali celo vrste.<ref name=Gould>{{cite journal |author=Gould S.J. |title=Gulliver's further travels: the necessity and difficulty of a hierarchical theory of selection |url=http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?tool=pubmed&pubmedid=9533127 |journal=Philos. Trans. R. Soc. Lond., B, Biol. Sci. |volume=353 |issue=1366 |pages=307–14 |year=1998 |pmid=9533127 |doi=10.1098/rstb.1998.0211}}</ref><ref>{{cite journal |author=Mayr E. |title=The objects of selection |doi= 10.1073/pnas.94.6.2091 |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=94 |issue=6 |pages=2091–94 |year=1997 |pmid=9122151}}</ref> Nobena od enot ne izključuje drugih in izbor lahko deluje na več nivojih hkrati.<ref>{{cite journal |author=Maynard Smith J. |title=The units of selection |journal=Novartis Found. Symp. |volume=213 |pages=203–11; discussion 211–17 |year=1998 |pmid=9653725}}</ref> Zgled za selekcijo pod nivojem organizma so [[transpozon]]i, geni, ki se lahko podvajajo in razširjajo znotraj [[genom]]a.<ref>{{cite journal |author=Hickey D.A. |title=Evolutionary dynamics of transposable elements in prokaryotes and eukaryotes |journal=Genetica |volume=86 |issue=1–3 |pages=269–74 |year=1992 |pmid=1334911 | doi=10.1007/BF00133725}}</ref> Selekcija nad nivojem posameznika, npr. [[skupinska selekcija]], lahko vodi do evolucije kooperacije, kot je opisana spodaj.<ref>{{cite journal |author=Gould S.J. & Lloyd E.A. |title=Individuality and adaptation across levels of selection: how shall we name and generalize the unit of Darwinism? |doi= 10.1073/pnas.96.21.11904 |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |volume=96 |issue=21 |pages=11904–09 |year=1999 |pmid=10518549}}</ref>