Kolonizacija na Slovenskem: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pravopis |
|||
Vrstica 15:
Napredek v poljedelski tehniki je omogočal boljši pridelek, kar je vplivalo tudi na povečanje prebivalstva. Srednjeveška kolonizacija je v slovenskih deželah v tem času dosegla vrhunec. Ugodnih zemljišč za naseljevanje je bilo še dovolj. Nastajala so naselja, ki imajo še danes v poimenovanju besedo [[vas]] ([[nemščina|nemško]] ''dorf''). Poleg domačih kolonistov se je večalo tudi število priseljencev iz nemških dežel. Te so pripeljali novi, nemški zemljiški gospodje s svojih starih posestev. S tem se je začela [[germanizacija]] in na severu slovenskega naselitvenega območja se je podoba prvotno naseljenega ozemlja povsem spremenila. Prve vasi nemških kmetov so nastajale tudi na strnjenem slovenskem ozemlju (npr. na [[Dravsko polje|Dravskem]] in [[Sorško polje|Sorškem polju]]).
Za obdobje druge kolonizacije so značilne revolucionarne spremembe na področju kmetijstva, tako so se uveljavila številna nova (zlasti železna) orodja (kosa, grablje, vile, sekire). Pričeli so uporabljati konja kot vprežno živino (za plug), kar je privedlo do razvoja natriletnega kolobarjenja z jarino, praho in ozimino. Število prebivalstva v tem času se je močno povečalo. Grude so v tem času zamenjale dolge in ozke njive imenovane delci, pojavi pa se tudi razdelitev na celke (
== 3. faza: višinska kolonizacija (13. - 15. stoletje) ==
| |||