Trenta: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
np |
pravopis |
||
Vrstica 21:
Različne [[fužine]] so delovale do leta 1778. Železovo rudo so kopali nad Zapodnem, pod Veliko Dnino in pod Pelci. Po propadu železarstva se je veliko ljudi odselilo, ostali pa so se preživljali s [[planšarstvo]]m in kmetijstvom. V Trenti je zavladala revščina in izseljevanje se je nadaljevalo vse do druge polovice 19. stoletja.
Ob prelomu iz 15. v 16. stoletje je ozemlje prešlo izpod Beneške v [[Habsburžani|Habsburško]] upravo, formirala pa sta se zaselka [[Soča, Bovec|Soča]] in [[Trenta (naselje)|Trenta]] (razloženo naselje). Leta 1869 je v dolini živelo 357 prebivalcev, ki so na svojih pašnikih gojili okoli 10.000 [[koza|koz]] in [[ovca|ovc]]. Zaradi osipa prebivalstva in sprememb v gospodarstvu je bilo 100 let kasneje zabeleženih le 1000 glav drobnice, mnogi nekdanji pašniki pa so se zarasli z [[gozd]]no vegetacijo. Leta 1906 je bila zgrajena cesta med [[Bovec|Bovcem]] in naseljem Trenta, leta 1915 pa zaradi vojaških potreb še Vršiška cesta, ki povezuje dolino s [[Kranjska Gora|Kranjsko Goro]],
Gorništvo in turizem sta se začela razvijati v 19. stoletju. Trenta je postala pravo odkritje predvsem za botanike in gornike. V Trenti so delali Baltazar Hacquet, Albert Bois de Chesne, Rudolf Baumbach, dr. Henrik Tuma in dr. Julius Kugy.
| |||