Znanstvena klasifikacija živih bitij: Razlika med redakcijama

Aristotel je proučeval tudi živali in jih razvrstil glede na metodo razmnoževanja, kot je to kasneje storil tudi Linnaeus z rastlinami. Aristotelova klasifikacija živali je postala z novimi spoznanji navsezadnje zastarela in pozabljena.

 

 

{{navedek|Bitnost je to, kar se kaže kot najbolj pomembno, prvotno in najvišje, ter se niti ne kaže do nekega osebka niti ni v nekem osebku, na primer neki človek ali neki konj. Kot drugotne bitnosti se imenujejo vrste, v katerih je prisotno to kar se imenuje prvotnim bitnostim, te in njihovi rodovi. Na primer neki človek je prisoten v vrsti, človeku, a rod te vrste je živo bitje. Torej te se bitnosti imenujejo drugotne, na primer človek in živo bitje.|||Aristotel|Kategorije, 2a12}}

[[John Ray]] (1627–1705) je bil angleški naravoslovec, ki je objavil pomembna dela o rastlinah, živalih in o naravni teologiji. Pristop pri klasifikaciji rastlin v ''[[Historia Plantarum]]'' je napravil pomemben korak naprej proti moderni taksonomiji. Sistem je postavil na večjem številu znakov (veg. organi, reprod. organi), a ni uporabljal binarne nomenklature ampak dolge opise.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/groups/2711/Gradiva_Batic_Predavanja_Bolonja/Batic_P_B_ZO-UNI-Botanika-Taksonomija-zgodovina_in_uvodI-10-11.pdf |title=Razvoj rastlinske taksonoimje |author=Franc Batič |accessdate=14-10-2013 |date=2011 |format= |publisher=Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta }}</ref>

 

 

[[Augustus Quirinus Rivinus]] (1652–1723) je svojo klasifikacijo rastlin zasnoval glede na značilnosti [[cvet]]ov in uvedel kategorijo [[Rod (biologija)|rod]] (podobno »višjim« rodovom John Raya in Andrea Caesalpino). Bil je prvi, ki je ukinil razdelitev rastlin na [[zelišče|zelišča]] in [[drevo|drevesa]]. Vztrajal je, da mora prava metoda razvrščanja temeljiti le na delih rastline za [[fruktifikacija|fruktifikacijo]]. Rivinus je za določitev redov in rodov v glavnem uporabljal [[dihotomni ključ|dihotomne ključe]]. Njegova metoda poimenovanja vrst je bila podobna metodi Joseph Pitton de Tourneforta. Imena vseh rastlin, ki pripadajo istemu rodu, naj bi se začele z isto besedo (rodovno ime). V rodu, ki vsebuje več kot eno vrsto, je prva vrsta imenovana le z rodovnim imenom, medtem ko so druga, tretja itd. imenovane s kombinacijo rodovnega imena in razločevalne lastnosti (''differentia specifica'').

* Višji in posebno vmesni taksoni se z odkrivanjem novih podatkov o razmerjih med živimi bitji pogosto spremenijo. Tako se ob bok tradicionalne klasifikacije primatov (razred Mammalia — podrazred Theria — infrarazred Eutheria — red Primates) postavljajo nove klasifikacije, kot npr. avtorjev McKenna in Bell (razred Mammalia — podrazred Theriformes — infrarazred Holotheria — red Primates). Za podrobno razlago glej članek [[klasifikacija sesalcev]]. Vzrok za razlike so predvsem majhno število ravni, ki so na razpolago, in veliko število razvejitev v fosilnih ostankih.

 

 

== Končnice imen ==

 

== Avtoriteta (navedba avtorja) ==

 

== Sklici ==