Diboran: Razlika med redakcijama

Diborane je bil prvič sintetizirali v 19. stoletju s hidrolizo kovinskih boridov, vendar ni bil nikoli analizirali. Od leta 1912 do 1936 je velik pionir v kemiji [[Alfred Stock]] svoje raziskave pripeljal do metode za sintezo in ravnanju z njimi zelo reaktivne, nestabilne in pogosto strupeno borovega hidride. Predlagal je podobno strukturo meritve diborana kot etanola. Bauerju se je sprva zdelo, da podprejo njegovo predlagano strukturo in fizikalne lastnosti borovega hidrida in njihovih derivatov.Zaradi osebne komunikacije z L. Pauling (ki so podprli etan podobno strukturo)in Schlessinger niso posebej razpravljali. Z tremi jedri in dvemi elektronskimi vezmi v njegovem takrat klasičnem pregledu. Vendar pregled pove da razprava o C2 v strukturi pove globjigloblji pomen "treba je priznati, da ta formulacija lahko predstavlja veliko kemičnih lastnosti diborana.Leta 1943 dodiplomski študent na Balliol College, Oxford, H. Christopher Longuet-Higgins, objavila trenutno sprejeto strukturo skupaj z RP Bell. Ta struktura je bila že opisana leta 1921. Po predlogu Longuet-Higgins/Bell priča pestro razpravo o pravilni strukturi. Razprava se je končala z elektronskim merjenjem difrakcijske leta 1951 Hedberg K. in V. Schomaker s potrditvijo strukture, prikazane v shemah na tej strani.