Geofizika: Razlika med redakcijama

dodana 2 zloga ,  pred 4 leti
pravopis
m (malo wikifikacije, oznaka)
(pravopis)
=== Toplotni tok ===
 
Ohlajanje Zemlje ima za posledico nastanek toplotnega toka, s katerim preko geodinama nastane Zemljino magnetno polje. Poleg tega je toplotni tok preko konvekcije v plašču razlog za premikanje tektonskih plošč. Glavni notranji vir toplote je razpad radiogenih izotopov, ostali viri pa so še ostanki akrecijske energije, plimovanje, gravitacijska diferenciacija, kemične reakcije ter tektonski, metamorfni in diagenetski procesi. Toplota se proti površini prenaša večinoma s procesom toplotne konvekcije, v litosferi ter na meji med jedrom in plaščem pa še prenaša s procesom prevajanja. Nekaj toplote je na površje prinešeno s »stebri« magme, ki izvirajo iz globjihglobljih delov plašča. Toplotni tok na Zemljinem površju znaša 4.2 × 1013 W in se ga lahko izkorišča kot vir geotermalne energije.
 
=== Elastično valovanje ===
=== Sestava Zemlje ===
 
Na podlagi informacij, ki jih pridobimo iz seizmologije, toplotnega toka na površini ter fizikalnih lastnosti mineralov, lahko sklepamo na modele Zemljine notranjosti, ki opisujejo njeno sestavo, gostoto, temperaturo in tlak. Povprečna specifična gostota Zemljinih kamnin (5.515 g/m3) je znatno večja kot specifična gostota kamnin pri površju (2.7–3.3 g/m3). Iz česar sledi, da je globjigloblji material gostejši. Naraščanje gostote z globino potrjuje tudi nizek vztrajnostni moment, ki bi po izračunu za Zemljo s stalno gostoto moral bitji večji. Gostota se z globino ne povečuje le zaradi sestave, ampak tudi zaradi učinka kompresije, njen delež vpliva na gostoto lahko izračunamo z Adams-Williamsonovo enačbo.
 
Pri proučevanju seizmičnih valov je leta 1936 danska seizmologinja Inge Lehmann odkrila diskontinuiteto med zunanjim tekočim in notranjim trdnim jedrom, ki je po njej bila poimenovana diskontinuiteta Lehmannove. Do odkritja je prišla na podlagi dejstva, da so v zunanjem jedru potovali samo P-valovi, ker tekočine nimajo strižne trdnosti, torej po njih S-valovi ne morejo potovati. Nasprotno pa sta skozi notranje jedro lahko potovali obe vrsti valov. Tekočino zunanjega jedra sestavlja visoko prevodna snov, zaradi katere ima Zemlja magnetno polje, notranje jedro pa je zaradi izrednih pritiskov trdno.
254.110

urejanj