Jean Calvin: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
slika z Wikipodatki
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba}}
{{slog}}
= JEAN CALVIN =
Jean Calvin je bil francoski duhovnik in teolog, ki se je rodil 10.7.1509 v Noyonu v Franciji. Zaradi vodenja oblikovanja sistema krščanske teologije, je zaradi nasilnih vstaj proti protestantom pobegnil v Basel v Švico. Slovel je kot eden najpomembnejših reformatorjev. Nazadnje se je naselil v Ženevi in od leta 1541 je bilo to švicarsko mesto središče njegovih reform. Umrl je v prav tako v Ženevi, 26.5.1564.
 
'''Jean Calvin''', je[[Francozi|francoski]] bil[[reformacija|verski francoski duhovnikreformator]] in [[teolog]], ki* se[[10. jejulij]] rodil[[1509]], 10[[Noyon]], [[Pikardija]], [[Kraljevina Francija|Francija]], † [[26.7.1509 vmaj]], Noyonu[[Ženeva]], v[[Švica|Švicarska Francijikonfederacija]]. Zaradi vodenja oblikovanja sistema krščanske teologije, je zaradi nasilnih vstaj proti protestantom pobegnil v [[Basel]] v Švico. Slovel je kot eden najpomembnejših reformatorjev. Nazadnje se je naselil v Ženevi in od leta 1541 je bilo to švicarsko mesto središče njegovih reform. Umrl je v prav tako v Ženevi, 26.5.1564.
= ŽIVLJENJEPIS =
{{v delu}}
= Življenjepis =
Jean Calvin je bil vodilna oseba pri oblikovanju sistema krščanske teologije, ki je bila pozneje poimenovan po njem, kalvinizem. Prvotno je bil izučen kot humanistični odvetnik; okoli leta 1530 se je odcepil od Rimskokatoliške cerkve. Zaradi nasilnih vstaj proti protestantom v Franciji je pobegnil v Basel, Švico, kjer je leta 1536 izdal Ustanovo krščanske vere. Isto leto ga je najel William Farel, da reformira cerkev v Ženevi. Temu se je uprl mestni svet, zaradi česar sta bila oba izgnana iz mesta. Na povabilo Martina Bucerja, se je odpravil v Strasbourg, kjer je postal duhovnik v cerkvi francoskih beguncev. Nadaljeval je s prizadevanji za reformo ženevske cerkve, kar mu je na koncu uspelo, zato so ga povabili, da vodi cerkveno skupnost.
 
Vrstica 11 ⟶ 10:
Umrl je leta 1564 v Ženevi. Pravijo, da se je na koncu svojega življenja zahvalil duhovnikom, ker so »izkazali toliko časti človeku, ki si tega sploh ni zaslužil«, in jih prosil, naj mu odpustijo nepotrpežljivost in jezo, slabosti, ki sta ga ves čas spremljali.
 
= Teologija =
= CALVIN KOT FILOZOF =
Čeprav izučen kot humanistični odvetnik in duhovnik ter avtor dela Ustanova krščanske vere, je začetnik nove verske smeri in nauka o predestinaciji. Bog je bil za Calvina vsemogočen in svetu vlada z nujostjo. Veliko se je ukvarjal z doktrinarnimi vprašanji. Razpravljal in uvajal je nova razmišljanja v odnosu Boga in človeka in njegovi grešnosti, zaradi katerega je pridobil precej privžencev in še več sovražnikov.
 
= REFORMACIJAReformacija =
Reformacija je povzročila, da so posamezna mesta ali dežele razglasile svojo pripadnost bodisi katolicizmu, luteranstvu ali pa kalvinizmu, zaradi česar je Evropa postala žarišče verske neenotnosti. Reformatorji so si bili enotni, ko je šlo za kritiziranje Katoliške cerkve, drugače pa so bili med seboj v sporu. Čeprav so vsi soglašali s tem, da bi Sveto pismo moralo biti temelj krščanske vere, so bile med njihovimi nauki precejšnje razlike. Na samem začetku so se razhajali glede pomena Kristusove navzočnosti in zadnje večerje. Sčasoma je Kalvinizem razvil enega najspornejših naukov: predestinacijo.
 
= KALVINIZEMKalvinizem =
Kalvinizem je ena glavnih vej protestantizma, ki se je kmalu razširila po vsej Škotski, Franciji, Skandinaviji in Nizozemski. Za to vero so značilne cerkve, ki so preproste in brez okrasja. V njih sta dovoljena le molitev in petje.
 
= NAUKNauk Oo PREDESTINACIJIpredestinaciji =
Calvin je šel pri poudarjanju človeške grešnosti še dlje kot Luther, saj je zatrjeval, da so človeška bitja zaradi izvirnega greha tako sprevržena, da si celo novorojenčki zaslužijo prekletstvo. Pravzaprav so bili ljudje zanj popolnoma nepomembni, razen kot sredstvo, ki ponazarja delovanje božje milosti. Bog je po Calvinu vsemogočen in vlada svetu s popolno nujnostjo. Njegovo verovanje v osrednji pomen božje volje je vplivalo tudi na njegovo razumevanje zveličanja in na njegov strogi odgovor na vprašanje zla. Četudi so se grešniki, kot pravi Calvin, upirali božji volji, niso delovali neodvisno od njegove volje. V nekem smislu je Bog torej njihovo grešnost hotel. Ta paradoksni odnos Boga do greha je izrazil v svojem nauku o predestinaciji.
 
Vrstica 27 ⟶ 26:
Tudi nauk o predestinaciji je zrasel iz Luthrovega verskega nauka, ki lastne zasluge ne dopušča in vse odrešenje pričakuje od božje milosti. Toda medtem ko je ta milost pri Luthru posledica božje ljubezni, postane pri Calvinu izraz neomejene božje mogočnosti. Od božje vladarske samovolje je odvisno, koga zavrže in koga izbere. Ta nadrejenost časti nad ljubeznijo podpira racionalno sistematiko, ki je v skladu z bistvom francoskega duha. Izhajajoč iz mogočnosti je mogoče z neusmiljeno doslednostjo izpeljati odnos Boga do človeka.
 
= Institutio Christianae Religionis =
= INSTITUTIO CHRISTIANAE RELIGIONIS =
Calvin je leta 1536 izdal knjigo Institutio Christianae Religionis (Ustanova krščanske vere), učbenik, ki je razlagal protestantsko vero. Naslovil jo je na kralja Franca I. v bran francoskih protestantov, kasneje znanih po imenu Hugenoti. V njej je oporekal katoliškim naukom in zagovarjal Božjo vrhovnost, ki je bila samo bistvo tega, kar je verjel. V tem delu je s pomočjo petih točk postavil Kalvinizem in opisal predestinacjo. Njegova knjiga pa ni posegla le v verske zadeve, ampak je vplivala tudi na razvoj francoskega jezika in literarnega sloga.
 
= VIRI =
*Solomon, R. & Higgins, K. 1998. Kratka zgodovina filozofije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče
 
*Vorländer, K. 1977. Zgodovina filozofije II (Ponatis. ed.) (P. Simoniti, Prevod.). Ljubljana: Slovenska matica.
 
*500 let kalvinizma - njegova zapuščina. 2015. internet. 29.11.2015. Dostopno na naslovu: <nowiki>http://wol.jw.org/sl/wol/d/r64/lp-sv/2010647</nowiki>
 
{{reli-bio-stub}}