Demokracija: Razlika med redakcijama

Demokracija, kot jo pozna večina držav, se imenuje liberalna demokracija in se izrazito opira na predstavniško telo, ki voljeno po določenem volilnem sistemu, ki je vnaprej uzakonjen. Izvoljeni predstavniki, ki predstavljajo večino, imenujejo vlado ali pa so celo njeni pomembni deležniki. Tako izvoljeni predstavniki odločajo o velikem delu političnih in zakonskih vprašanj vladavine, pri tem pa neredko niso odgovorni svojemu volilnemu okraju, saj šteje njihova izvolitev kot imenovanje celotnega ljudstva. Izvoljeni predstavnik ljudstva kandidira preko politične ali državljanske liste, preko zbiranja podpisov ali podpore nekaterih organov, ki mandat ne črpajo iz istih volitev. Praviloma veliko vlogo pri oblikovanju predstavniškega organa zakonodaje opravljajo [[Politična stranka|politične stranke]]. Podobna pravila veljajo tudi za utemeljevanje oblasti po volitvah lokalne samouprave, pa tudi regionalnih oblasti.

Neposredna demokracija z [[Zakon|zakonom]] ali ustavo lahko predvideva vključevanje volilcev v politični proces. Prebivalstvo lahko pridobi pravico do referenduma, tako zavezujočega kot posvetovalnega, kar politično odgovornost prenese od predstavniškega telesa na same volilce, prebivalce republike.

Demokracija je postala močno teoretično načelo za republiko, ki je v veliki meri najpogostejši okvir za demokracijo. Povezava med vladavinami tako na nivoju imena kot [[Ustava|ustave]] zahteva jasno razvidne odnose med predstavniki ljudstva in gospodarstvom, ki vpliva na delovanje republike. Za delovanje demokratične republike je tako ključno omejevanje vpliva posamičnih interesov gospodarstva pri zagotavljanju občega gospodarskega obilja. Omogočanje samostojnega mandata predstavnika ljudstva omogoča tako neodvisnost takšnega predstavnika ob diskreditacijah, aferah in vizionarskih odločitvah. [[Politika|Politik]] je deležen tudi politične odgovornosti kot pripadnik liste ali samo posameznik.

Demokracija oziroma demokratična [[republika]] je postal pogost izraz za države, ki so nekdaj bile [[Socializem|socialistične]]. Demokracija je tedaj bila izraz, ki je poudarjal totalitarizem socializma in komunizma in tako z besedo izražal pomen svobodnih volitev. Tej sistemi so tako pridobili več političnih strank, bolj prehodne trge. Demokracija se je tako povezala s kapitalizmom in spremembami na ekonomskem področju.

Sestavni del demokratičnosti družbe je tudi njena skrb za [[človekove pravice]]. Zagotavljanje dostojanstva, pravic in svoboščin človeka in državljana nasproti [[Država|države]] omogoča, da taisti državljan lahko naustrahovano voli oziroma v državi biva in deluje gospodarsko učinkovito. Država ohrani vse oblasti pri varovanju svojih interesov in varnosti, kaznovanju in sojenju.