Grčija: Razlika med redakcijama

Leta 1827 je bil Ioanis Kapodistrias s Krfa izbran za prvega guvernerja prve Helenske republike. Po njegovem umoru leta 1831 in konferenci leto pozneje so velesile Velike Britanije, Francije in Rusije razglasile bavarskega princa Otona Wittelsbaškega <ref>{{cite web|url=http://www.britannica.com/biography/Otto-king-of-Greece|title=Otto: King of Greece|publisher=Online Encyclopædia Britannica|accessdate=2 September 2015}}</ref> kot monarha. Leta 1843 je vstaja prisilila kralja, da je sprejel ustavo in predstavniški svet.

[[File:Konstantine Venizelos 1913.jpg|thumb|right|200px|Kralj Konstantin I. s PMpredsednikom Eleftheriosvlade VenizelosElefteriosom Venizelosom (sedi s hrbtom vproti kamerokameri) leta 1913, v časumed Balkanskihbalkanskimi vojnvojnami]]

[[File:Greece in the Treaty of Sèvres.jpg|thumb|right|280px|KartaZemljevid Velike Grčije po sporazumupogodbi iz Sèvresa, ko se je ''Megalizdelo, Idea''da je [[Velika ideja]] zdela blizu uresničitve, pod vodstvom EleftheriosaElefteriosa Venizelosa.]]

[[File:Greek Army during Primavera Offensive Klisura March 1941.JPG|thumb|right|260px|Grški vojaki med italijansko spomladansko ofenzivo (1941) v Grškogrško-italijanski vojni. Grška zmaga proti Fašističnifašistični Italiji, je dalabila zaveznikomprva prvozmaga zmagozaveznikov nad silami osi na kopnem v drugi svetovni vojni.]]

Ob koncu [[Balkanski vojni |balkanskih vojn]] se je obseg ozemlja in prebivalstva Grčije povečal. V naslednjih letih je boj med kraljem [[Konstantin I. Grški|Konstantinom I.]] in karizmatičnim premierompremierjem [[EleftheriosElefterios Venizelos|EleftheriosomElefteriosom Venizelosom]] glede zunanje politike države na predvečer prve svetovne vojne, obvladoval politično sceno v državi in razdelil državo v dve nasprotujoči si skupini. V časuMed [[prva svetovna vojna|prveprvo svetovnesvetovno vojnevojno]] je imela Grčija dve vladi; Rojalističnorojalistično pro-nemškopronemško vlado v Atenah in Venizelističnovenizelistično pro-britanskoprobritansko v Solunu. Obe vladiVladi so združili leta 1917, ko je Grčija uradno vstopila v vojno na strani Antanteantante.

Pri odpravi posledic prve svetovne vojne se je Grčija poskušala nadaljnjo širitevširiti v MaliMalo AzijiAzijo, regijiki zje imela veliko grškega prebivalstva, vendar je bila poražena v grško-turški vojni leta 1919-1922,1919–1922. karPoraz je prispevalopovzročil kmnožični množičnemu begubeg Grkov iz Male Azije. <ref name=Gibney>{{cite book |author=Matthew J. Gibney, [[Randall Hansen]]. |title=Immigration and Asylum: from 1900 to the Present, Volume 3 |publisher=ABC-CLIO |location= |year=2005 |page=377 |isbn=1-57607-796-9 </ref><ref>{{cite book |last=Sofos |first=Spyros A. |author-link=Spyros Sofos |last2=Özkirimli |first2=Umut |author2-link=Umut Özkirimli |title=Tormented by History: Nationalism in Greece and Turkey |publisher=C Hurst & Co Publishers Ltd |location= |year=2008 |pages=116–117 |isbn=1-85065-899-4 }}</ref> Ti dogodki so se prekrivali tako z dogajanjemgrškim v času grškega genocidagenocidom (1914-19221914–1922) v obdobju, v katerem so, gledepo narazličnih različne vire,virih otomanski in turški uradniki prispevali kpovzročili smrtismrt več sto tisoč azijskih Grkov. NastaliMnožični grškibeg eksodusGrkov iz Male Azije je bil trajenstalen in se je razširil vz uradno izmenjavo prebivalstva med Grčijo in Turčijo. Izmenjava je bila del pogojev pogodbe iz Lozane, ki je končala vojno. <ref>{{cite web|author=Annette Grossbongardt|url=http://www.spiegel.de/international/christians-in-turkey-the-diaspora-welcomes-the-pope-a-451140.html|title=Christians in Turkey: The Diaspora Welcomes the Pope|publisher=[[Der Spiegel]]|date=28 November 2006}}</ref>

Naslednje obdobje je bilo zaznamovano z nestabilnostjo, saj je bilo treba več kot 1,5 milijona grških beguncev iz Turčije vključiti v grško družbo. Ker je pojem "Grki" temeljil na podlagi vereveri (kapadokijski, pontijskipontski in ne grškihnegrški privrženci grškega pravoslavja), so bili vsi predmetizmenjavali izmenjavevse. Mnogi od teh beguncevbegunci niso znali jezika. BegunciMočno so dramatično povečali število prebivalstva, saj je bilo število beguncev več kot četrtina prvotnega prebivalstva Grčije. <ref>Howland, Charles P. [http://www.foreignaffairs.com/articles/68710/charles-p-howland/greece-and-her-refugees "Greece and Her Refugees"], ''Foreign Affairs,'' [[The Council on Foreign Relations]]. July 1926.</ref> PontijskePontske in kapadokijske Grke so naselili v makedonskih gorah, kjer bi se boljelažje prilagodili in naučili demotičnegaljudskega jezika, inNegrke ne Grkepa na grške otoke in mesta, kjerv katerih so že bili prilagojeni.

Po katastrofalnih dogodkih v Mali Aziji, je bila monarhija ukinjena prekz referendumareferendumom leta 1924. Razglašena je bila [[druga Helenska republika]]. Premier Georgios KondylisKondilis je prevzel oblast leta 1935 in učinkovito odpravil republiko ter vrnil monarhijo prekoz referendumareferendumom leta 1935. [[Državni udar]] je sledilbil leta 1936 in nameščen je bil Ioannis Metaxas kotje postal vodjavoditelj diktatorskega režima, znanega kot režim 4. avgusta. ČepravGrčija je, čeprav je bila [[diktatura]], je Grčija ostala v dobrih odnosih z Britanijo in se ni povezala z Osjoosjo.

28. oktobra 1940 je fašistična Italija zahtevazahtevala predajo Grčije, vendar jih je grška uprava zavrnila in v naslednji grško-italijanski vojni, je Grčija izženeizgnala italijanske sile v Albanijo, kar pomeni prvo zavezniško zmago nad silami Osiosi na kopnem. Grški boj in zmagozmaga proti Italijanom sosta bila pohvalilipohvaljena. NajpomembnejšiNajuglednejši je citat [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]]:

Francoski general [[Charles de Gaulle]] je bil med tistimi, ki jezelo pohvalil ognjevit grški odpor. V uradnem obvestilu je zapisal, da sovpada z grškim nacionalnimdržavnim praznovanjem dneva samostojnosti, in izrazil občudovanje junaškemu grškemu odporu:

''V imenu zajetih, a še vedno živih francoskih ljudi, Francija želi Francija poslati svoje pozdrave grškim ljudem, ki se borijo za svojo svobodo. 25. marec 1941 najdeje GrčijoGrčija na vrhuncu svojega junaškega boja in na vrhuncu svoje slave. Vse od bitke pri Salamini, Grčija ni dosegla take veličine.''. <ref>Fafalios and Hadjipateras, p. 157</ref>

Država je sčasomabi padlamorala v boj z nemškimi silami v bitki za Grčijo, kljub ostremu grškemu odporu zlasti, v bitki pri Metaxasovi liniji. [[Adolf Hitler]] sam je priznal hrabrost in pogum grške vojske, in navaja v svojem nagovoru Reichstagav Reichstagu 11. decembra 1941, daje rekel:

Grčijo so okupiralizasedli nacisti, ki so prevzeli upravljanje v Atenah in Solunu, medtem ko so druge regije v državi dali partnerjem nacistične Nemčije,prepustili fašistični Italiji in Bolgariji. OkupacijaZasedba je prineslapovzročila strašne stiske grškemu civilnemu prebivalstvu. Več kot 100.000 civilistov je umrlo od lakote pozimi leta 1941- in 1942, naumrlo od lakote, deset tisoče ljudi je umrlo zaradi povračilnih ukrepov s strani nacistov in sodelavcev, gospodarstvo v državi je bilo uničeno in velika večina grških Judov deportirana in umorjena v nacističnih koncentracijskih taboriščih. <ref>{{Citation | contribution-url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/244154/Greece/26430/Greek-history-since-World-War-IGreece | contribution = Greek history since World War I | title = [[Encyclopædia Britannica]]}}</ref><ref name="Mazower 2001, p. 155">Mazower (2001), p. 155</ref> Grško odporniško gibanje, eno izmed najbolj učinkovitihnajučinkovitejših odporniških gibanj v Evropi, se je odločno borilo proti nacistom in njihovim sodelavcem. Nemški okupatorji so storilis povračilnimi ukrepi povzročili številna grozodejstva, množične usmrtitve in poboje civilistov, inuničevali uničevanjeso mestmesta in vasi v povračilnih ukrepih. VZ okviruusklajenim usklajeneantigverilskim anti-gverilskedelovanjem akcije, je biloso nabile stotine vasi sistematično zažganihzažgane in skoraj 1.000.000 Grkov je ostalo brez domov. <ref name="Mazower 2001, p. 155"/> In total, the Germans executed some 21,000 Greeks, the Bulgarians 40,000 and the Italians 9,000.<ref>Knopp (2009), p. 193</ref>

Po osvoboditvi je Grčija doživela državljansko vojno med komunističnimi in antikommunističnimi silami,. karPosledica je pripeljalo dobila gospodarskegagospodarsko opustošenjaopustošenje in hudihhude socialnihsocialne napetosti med desničarji in predvsem komunističnimi levičarji naslednjih trideset let. <ref>[[Mark Mazower|Mazower, Mark]]. ''After the War was Over''.</ref> V naslednjih dvajsetih letih je bila značilnaGrčija marginalizacijana obrobju na političnem in socialnem področju, todaa tudiimela je hitrahitro gospodarskagospodarsko rast, ki jo je poganjal [[Marshallov načrt]].

Razrešitev kralja Konstantina II. po nalogu sredinske vlade GeorgeGeorga Papandreuja v juliju 1965, je podaljšalo obdobje politične turbulencezmede, ki je dosegla vrh v državnem udaru 21. aprila 1967 režimaz državnim udarom polkovnikov. Brutalno zatirtazatrta Atenskaatenska Politehničnapolitehnična vstaja 17. novembra 1973 je poslaladala jasno režimsko sporočilo in ustoličenjeustoličen je bil brigadirjabrigadir Dimitriosa IoannidisaIoanidisa kot diktatorjadiktator. 20. julija 1974, ko je Turčija napadla otok Ciper, je režim propadel.

NekdanjiNekdanjega premierpremierja [[Konstantinos Karamanlis|Konstantinasa Karamanlisa]] je bil povabljen nazaj iz Pariza, kjerki je v Parizu živel v samo-izgnanstvusamoizgnanstvu od leta 1963, so povabili, naj se vrne, kar označujeje začetek dobe ''Metapolitefsimetapolitefsi''. Prve večstrankarske volitve leta 1964 so potekale ob prvi obletnici Politehničnepolitehnične vstaje. Demokratična in republikanska ustava je bila razglašena 11. junija 1975 po referendumu, ki je izbral, da se ne obnovi monarhija.

Medtem je [[Andreas Papandreu]] ustanovil [[PanhelenskoVsehelensko socialistično gibanje]] (PASOK) v odgovor na Karamanlisovo konservativno Novostranko demokracijoNova strankodemokracija, dvehto sta bili dve politični tvorbi, ki sta izmenično voditavodili vladivlado. Grčija se je ponovno pridružila NATONatu leta 1980. <ref name="AdamHartDavis">History, Editorial Consultant: Adam Hart-Davis. [[Dorling Kindersley]]. ISBN 978-1-85613-062-2.</ref> Postala je deseta članica Evropske skupnosti (kasnejepozneje Evropske unije) 1. januarja 1981, ko se začenjaje začelo obdobje trajnostne rasti. Razširjene investicijeNaložbe v industrijskihindustrijska podjetjihpodjetja in težka infrastruktura, sredstva iz Evropske unije in rastoči prihodki od turizma, transportaprometa in hitro rastoči storitveni sektor so dvignili standard v državi, ki je živela na nesluteni ravni. Tradicionalno napeti odnosi s sosednjo Turčijo so se izboljšali, ko sta leta 1999 zaporedna [[potres]]a prizadela oba naroda v letu 1999, kar je privedlo do odprave grškega veta nad ponudbo Turčiji za članstvo v EU.

Država je sprejela evro leta 2001 in uspešno gostila poletne olimpijske igre leta 2004 v Atenah. V zadnjem času je Grčija je zelo trpela zaradi recesije v poznih 2000-čih in je osrednjega pomena za evropsko krizo zaradi državnega dolga. Grška vladna kriza, kasnejše varčevalnevarčevalna politikepolitika in posledični protesti stresajopretresajo domače politike in redno grozijo evropskim in svetovnim finančnim trgom že od leta 2010.

[[File:Ναυάγιο Ζακύνθου.jpg|thumb|180px|right|Zaliv NavagioNavajo (razbitine MV Panagiotis), otok Zakintos]]

Grčija se nahajaleži v južni Evropi in jejo sestavljena izsestavlja gorategagorati polotokapolotok, ki štrli iz celine v morje na južnem delu [[Balkan]]a, in se konča na polotoku [[Peloponez]] (ločen od kopnega s [[Korintski prekop|prekopom]] skozi [[Korintska ožina|Korintsko ožino]]). inIma strateško lociranalego na križišču Evrope, Azije in Afrike. Zaradi zelo razvejane obale in številnih otokov ima Grčija 11. najdaljšo obalo na svetu s 13,.676 km; njena kopenska meja je dolga 1160 km. Država leži približno med 34 ° in 42 ° Nseverne zemljepisne širine in 19 ° in 30 ° Evzhodne zemljepisne dolžine, s skrajnimi točkami:

*vzhodna: otok StrongyliStrongili

*zahodna: otok OthonoiOtoni

Osemdeset80 odstotkov GrčijiGrčije je sestavljene iz gora ali hribov, zaradi česar je država ena izmed najbolj goratih v Evropi. [[Olimp]], mitološko bivališče grških bogov, se dviga pri MytikasuMitikasu 2.9172917 m in je najvišji v državi. Zahodna Grčija ima številna jezera in mokrišča, tam dominira Pindsko gorovje, ki je nadaljevanje Dinarskega gorstva in doseže največjo višino 2.6372637 m, to naje gorigora Smolikas, ki je (druga najvišja v Grčiji) in je bila zgodovinsko velika ovira za potovanja vzhod-z vzhoda na zahod.

Pindsko gorovje se nadaljuje v srednji Peloponez, prečka otoke KytheraKitera in AntikytheraAntikitera in najde svoje nadaljevanje v jugozahodnem Egejskem morju, na otoku Kreta, kjer se na koncu konča. Otoki v Egejskem morju so vrhovi podvodnih gora, ki so nekoč predstavljala celino. Pindsko gorstvo je značilno s svojimi visokimi, strmimi vrhovi, pogosto razkosano s številnimi soteskami in drugimi kraškimi pokrajinami. Spektakularna [[soteska Vikos]], ki je del narodnega parka Vikos–AoösVikos–Aoos v območju Pindov, je na seznamu Guinnessove knjige rekordov kot najgloblja soteska vna svetu. [90] Druga opazna formacija so skalni stebri [[Meteora]], na vrhu katerih so bili zgrajeni srednjeveški grški pravoslavni [[samostan]]i, ki jeso na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].

Severovzhodna Grčija ima še visoko gorsko območje, območje [[Rodopi|Rodopov]], ki se širijo po vsej regiji VzhodnaVzhodne MakedonijaMakedonije in TrakijaTrakije. To območje je pokrito z velikimi, starimi pragozdovi, vključno slavnim gozdom Dadia v regiji Evros, na skrajnem severovzhodu države.

Prostrane ravnine se nahajajoso v regijah Tesaliji, osrednji Makedoniji in Trakiji. PredstavljajoSo ključne gospodarske regije, saj so med redkimi njivskimi površinami v državi. Redke vrste morskih živali, kot so tjulnji in glavata kareta, živijo v morjih okoli celinske Grčije, medtem ko so strnjeni gozdovi dom ogroženega rjavega medveda, risa, srnjadi in divje koze.

Grčija ima veliko število otokov, med 1200 in 6000, odvisno od definicijeopredelitve, od katerih je 227 naseljenih. [[Kreta]] je največji in najbolj naseljen otok; [[Evbeja]] je ločena od kopnega le 60 m v ožini EuripusEvripus in je drugi največji, sledita [[Lesbos]] in [[Rodos]].

Grški otoki so običajno združeni v naslednje sklope: Argo-Saronski otoki v Saronskem zalivu v bližini Aten, [[Kikladi]], velik vendar gost niz zaseda osrednji del Egejskega morja, Severni egejski otoki, ohlapno združenje ob zahodni obali Turčije, Dodekanez, ohlapen niz na jugovzhodu med Kreto in Turčijo, [[Sporadi]], majhna tesna skupina med obalo severovzhodne Evboje in [[Jonski otoki|Jonskimi otoki]], ki se nahajajoso na zahodnem delu celine v Jonskem morju.