Velikih pet faktorjev osebnosti: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 19 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q378132 |
pravopis |
||
Vrstica 5:
Veliko psihologov se je obrnilo k jeziku kot izhodišče za oblikovanje taksonomije, začelo s Klagesom (1926; v Avsec, 2007) ter Allportom in Odbertom (1936; v Avsec, 2007). Izhodišče za to vrsto taksonomije je [[Leksične študije|leksična hipoteza]] (Saucier in Goldberg, 2001; v Avsec, 2007). Leksična hipoteza predpostavlja, da se je večina pomembnih fenotipskih lastnosti vkodirala v [[jezik]]. Bolj kot je neka lastnost vkodirana v naš jezik, bolj naj bi bila ta lastnost pomembna. Najbolj pomembne lastnosti lahko spreminjamo v najmanjši meri, oziroma so te lastnosti najbolj univerzalne, hkrati pa se te lastnosti pojavljajo v več različnih jezikih. Izrazi, ki opisujejo posameznika, se nanašajo na fenotip, torej opazne, vidne lastnosti, in ne na [[genotip]], torej lastnosti, ki so v ozadju in so vzroki teh razlik (Avsec, 2007).
[[Gordon Allport|Allport]] in Odbert (1936; Avsec, 2007) sta prva sistematično izvedla raziskavo leksike izrazov, ki se nanašajo na osebnost. Iz [[slovar]]ja sta izbrala prav vse izraze, ki se uporabljajo, da ločimo vedenje enega posameznika od drugega. Na popolnem seznamu je kar 17.954 izrazov, ki sta jih razvrstila v štiri kategorije osebnostnih lastnosti. Te kategorije so: kategorija začasnih stanj, razpoloženj in aktivnosti(npr. navdušen, prestrašen…), kategorijo vrednostno močno naravnanih ocen osebnega statusa in ugleda(odličen, vreden, povprečen…) in kategorijo fizičnih lastnosti, sposobnosti in talentov, ki nimajo direktne povezave
==Dimenzije==
| |||