Delovno pravo: Razlika med redakcijama

Bistvena lastnost delovnega prava je seznam pravic in obveznosti delavca in delodajalca, ki so predmet pogodbe o zaposlitvi. Ta pogodbeni element zaposlovanja je ključno za razlikovanje med fevdalizmom in novim redom. Vedno več elementov te zaposlitve se prekrivajo sz zakonodajo ali običajnim pravom. Vedno več zaposlitev dobivajo naravo prekernega dela, kar daje delodajalcu možnost odpovedi v kadarkoli in iz kateregakoli razloga, preprečuje pa se odpoved iz prepovedanih razlogov.

Sindikati so organizirana skupina delavcev, ki uveljavljajo svoje pravice v kolektivnem pogajanju skupaj sz delodajalci. Uveljavljanje pravic in izbira sredstev pri pogajanju je predmet različnih pravil, ki so lahko tako predmet zakonodaje kot avtonomnih pravil samih sindikatov.

Statut podjetja oziroma pravni akt ustanovitve podjetja lahko zahteva v nekaterih državah, da se znotraj podjetja obvešča in posvetuje sz delavci o pomembnih odločitvah vezanih na prihodnost podjetja.

Druga organizacija, ki lahko uresničuje izvrševanje mednarodnih konvencij s pomočno sankcij omejevanja trgovanja, je mednarodna trgovinska organizacija. Tako so kršitve zoper pravila STO lahko posledica vzpostavljanja tarif na mednarodno trgovanje s kršiteljem ali celo prepoved poslovanja sz nekaterimi članicami. To pa se ne zdi, da bi lahko postalo inštrument za spoštovanje človekovih pravic ali delavskih pravic, saj nasprotniki trdijo, da bi takšne sankcije bile usodne za gospodarstvo neke države, še vedno pa ni nobene garancije, da bi sankcija resnično prinesla tudi reforme, ki bi problem kršenja uredile. Namesto politike kaznovanja se tako razmišlja o politiki sodelovanja. Nekatere države tako dajo prednost državam oziroma izvoznikom, kjer takšnih kršitev ni.<ref>{{Navedi splet|url = http://ec.europa.eu/taxation_customs/customs/customs_duties/rules_origin/preferential/article_781_en.htm|title = Evropska komisija, Davčenje in carinjenje|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = }}</ref>