Viljem Polak: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
slika z Wikipodatki
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 20:
Leta 1880 je izstopil iz državne službe in se kot privatni podjetnik skupaj z neko francosko družbo sodeloval pri gradnji železniške proge [[Beograd]]—[[Niš]] (1881–1883). Vodil in sodeloval je pri je delih za regulacijo [[Adiža|Adiže]] na [[Tirolska|Tirolskem]], gradil ceste med Levico in Pergine in v dolini Valsugana, vodil gradnjo anatolskih železnic v zahodnem delu [[Mala Azija|Male Azije]], prav tako je sodeloval pri gradnji 3360 m dolgega predora Albis na progi [[Thalweil]]—[[Zug]] v [[Švica|Švici]].
 
Leta 1895 se je vrnil v domovino s precejšnjim premoženjem, ki si ga je bil pridobil sz gradbenimi posli v tujini, sprva je živel v Tržiču, potem pa v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Polak je bil je že od mladih nog ponosen domoljub, že v gimnazijskih letih je za materni jezik navedel slovenščino in pisal svoj priimek tudi pozneje v tujini dosledno le z enim l, medtem ko so sorodniki obdržali zapis Pollak.
 
Živel je precej odmaknjen od javnosti, saj se v javnosti ni rad pojavljal, zato je tudi odklonil ponujeno mu kandidaturo v ljubljanski občinski svet. Namesto tega se raje zanimal za vsa slovenska prizadevanja ter radodarno podpiral narodna društva in fonde. Sprožil je tudi zamisel, naj se v Ljubljani sezida slovenski dijaški dom. Redno se je udeleževal vseh volilnih bojev za slovenski Tržič, pokupil je tudi velik del delnic za tržiški [[Narodni dom]] in nekaj časa deloval pri Tržiški posojilnici. Kot nasprotnik raznarodovalne politike je zagovarjal načelo radikalne narodne osamosvojitve z lastnimi moči. Iz zakona s sestrično Pavlo, hčerko deželnega šolskega nadzornika Jakoba Smoleja, ni imel otrok. Umrl je [[29. marec|29. marca]] 1908 v Ljubljani, pokopan je v [[Tržiču]].
Vrstica 28:
== Viri==
* ''Slovenski biografski leksikon'' 1925-1991.'' (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU
 
 
 
 
 
{{DEFAULTSORT:Polak, Viljem}}