Blok s: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
m Redakcija 4599769 uporabnika SportiBot (pogovor) razveljavljena
Vrstica 4:
Vsi elementi, razen helija, s so izredno močni [[redoks reakcija|reducenti]], zato jih v naravi nikoli ne najdemo v elementarni obliki. Elementi v [[kovina|kovinski]] obliki se pridobivajo z [[elektroliza|elektrolizo]] [[talina|talin]] njihovih [[sol]]i. Pridobivanje z elektrolizo vodnih raztopin njihovih soli ni mogoče, ker takoj po nastanku reagirajo z vodo v hidrokside in vodik. Vse kovine iz bloka s, razne [[litij]]a, [[berilij]]a, [[rubidij]]a in [[cezij]]a, je leta [[1807]] in [[1808]] izoliral [[Humphry Davy|Sir Humphry Davy]]. Berilij sta neodvisno drug od drugega izolirala F. Wooler in A.A. Bussy leta [[1828]]. Litij je izoliral Robert Bunsen leta [[1854]]. Leta [[1864]] je izoliral še rubidij in s [[spektroskopija|spektroskopijo]] odkril cezij. Cezij je šele leta [[1881]] izoliral Carl Setterberg z elektrolizo raztaljenega cezijevega cianida.
 
[[Trdota]] kovin iz bloka zs je zelo različna: vse alkalijske kovine so izredno mehke, berilij pa je precej trd. Vse kovine, razen berilija in [[magnezij]]a, so zelo reaktivne in zato neuporabne za pripravo [[zlitina|zlitin]]. Izjema so zlitine s [[svinec|svincem]], v katerih je njihova vsebnost manjša od 2%. Berilij in magnezij se kljub visoki ceni uporabljata v lahkih in trdnih zlitinah in kot reducenta v [[organska kemija|organski kemiji]] in pri pridobivanju [[titan]]a, [[cirkonij]]a in [[tantal (razločitev)|tantala]] iz njihovih [[ruda|rud]].
 
Vse kovine iz bloka s so na [[zrak]]u vnetljive in zahtevajo pazljivo ravnanje. Vse, razen berilija in magnezija, se morajo skladiščiti v [[argon]]u ali v inertnih tekočih [[ogljikovodik]]ih. Z vodo burno reagirajo in sproščajo vodik. Izjemi sta magnezij, ki reagira počasi, in berilij, ki reagira samo [[amalgam]]iran z [[živo srebro|živim srebrom]], ki razgrajuje nastali oksidni sloj.