Zasvojenost: razlika med redakcijama

dodanih 13 zlogov ,  pred 4 leti
m
 
== Legaliziranje - aktivizem ==
Nekatere analize, predvsem ko sledijo nasilje pri preprodaji in seveda nasilje pri resocializaciji odvisnika, tako ponujajo legaliziranje drog, kar bi uredilo mnoge zaplete povezane s razreševanje takšne kriminalitete, predvsem pa pomeni socializacijo škode, ki nastaja s ustvarjanjem dobička od proizvodnje in trženja zasvojljivih snovi. Aktivisti se opirajo na trženje in trošarine alkohola in cigaret in želijo podobno družbeno vlogo tudi sami. V drugih družbah (Portugalska) je politika kaznovanja omejila policijske organe, da ne preiskujejo manjših incidentov. Argumentacija legalizacije drog izhaja iz revščine preprodajalcev in njihovonjihove pravicopodjetniške pravice, da nabirajo kapital v svoji okolici z vsemi možnimi sredstvi. Ključna za odvisnika je torej čustvena podpora z jasnimi mejami. Pravna ureditev tako omogoča izolacijo odvisnika od družbe oziroma resocializacijo, [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropska konvencija za človekove pravice]] celo izrecno izvzame odvisnika med postopkom resocializacije od pravic, ki so sicer na voljo drugim državljanom v primeru kazenskih postopkov.
 
Teoretično oškodovanec/odvisnik ni oškodovan med preprodajo drog, saj se takšno vedenje smatra za samopoškodbeno kot odraz njegove duševne motnje. Družba se pri tem naslanja na razmišljanje o svobodni volji in osebni odgovornosti. Razmišljanje o legalizaciji utrjuje to prepričanje. V primeru visoke urbanizacije naselij in slabe socializacije prebivalstva ta argument ni več tako močan. Slaba vezljivost družbe, še posebej odvisnikov, jih postavlja med duševne bolnike. Ilegalnost določenih drog in njihova kriminalizacija povečuje marginalizacijo njihovih uporabnikov, legaliziranje drog pa bi lahko pomenilo prost vstop teh snovi v šolski program, kjer so sedaj predvsem del snovi programa preventive.
1.872

urejanj