Bronasta doba: Razlika med redakcijama

Izraz "Bronasta doba", s številnimi pisnimi viri in posledično pravilni zgodovini glede na zgodovinska obdobja in dinastije, se uporablja le pogojno in redko za delitev egipčanske zgodovine. Baker je bil znan že približno 4000 pr. n. št. v kulturi Badari, sz določeno količino arzena dodano vedno na začetku. Naslednje tisočletje prevladuje v Zgornjem Egiptu [[kultura Naqada]] in v Spodnjem Egiptu [[kultura Maadi]]. Obe kulturi pripadata bakreni dobi. Bronasta doba se začne kmalu po začetku nastajanja egiptovske države, tik pred 2700 pr. n. št.. Prvi pravi bron (bakra in kositer 7-9%) je bil najden v posodi iz groba kralja Kasekemuja. Lahko se primerja Staro Kraljestvo (okoli 3000-2200 pr. n. št.) in zgodnja bronasta doba, Srednje Kraljestvu (okoli 2000-1650 pr. n. št.) in srednja bronasta doba in Novo kraljestvo (okoli 1550-1070 pr. n. št.) kot pozna bronasta doba. Šele v Srednjem Kraljestvu je bil bron res bolj pogost, medtem ko je prej prevladoval baker ali druge bakrove zlitine. Zaradi pomanjkanja surovin je bil skoraj vse bron uvožen v Egipt. Kamnita orodja najdena v celotnem obdobju so še naprej uporabljali.

Z začetkom srednje bronaste dobe (okoli 1900-1650 pr. n. št.), so se začeli številni stiki z drugimi sredozemskimi kulturami. Ciper (v akadščini: Alašija) je omenjen v klinastih besedilih. Konec obdobja je označeno z državljansko vojno. Najdbe orožja so pogoste, naselja so bila močno utrjena. Zdi se, da je to povezano zs političnimi nemiri v Siriji in [[Mala Azija|Mali Aziji]]. Trgovina z Egiptom in Palestino se je dramatično povečala. Ciper je zdaj izvoznik bakra in majhnih stekleničk, ki so nekoč verjetno vsebovale luksuzne kreme. Iz pozne bronaste dobe (okoli 1650-1050 pr. n. št.) izvirajo mesta in pisava. Ciper se je tako pridružil zgodovini.