Prepisovalni dejavnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q407384 |
pravopis |
||
Vrstica 8:
Najbolje preučevani prepisovalni dejavniki so transkripcijski aktivatorji. Le-ti se vežejo na regulatorna [[DNK]]-zaporedja in stimulirajo prepisovanje. Na splošno naj bi bili ti dejavniki sestavljeni iz dveh domen; ena regija proteina se specifično veže na DNK, druga pa aktivira transkripcijo z interakcijo ostalih komponent transkripcijske mašinerije. Osnovna funkcija DNK vezavne domene je »zasidranje« prepisovalnih dejavnikov na pravilno mesto DNK; aktivacijska domena nato neodvisno stimulira transkripcijo s povezovanjem ostalih beljakovin. Mnogo DNK vezavnih domen teh beljakovin je sorodnih. Domene, imenovane [[cinkov prst|cinkovi prsti]], vsebujejo ponovitve [[cistein]]skih in [[histidin]]skih ostankov, ki vežejo [[cink]]ove ione in se pri tem zvijejo v »zankasto« strukturo (»prst«), ki veže DNK. Te domene so odkrili pri [[TFIIIA]] in [[Sp1]].
Pri [[evkarionti]]h so med beljakovinami tipa [[vijačnica-zavoj-vijačnica]] tudi homeodomenske beljakovine, ki imajo pomembno vlogo pri uravnavanju genskega izražanja med embrionalnim razvojem. Dve ostali družini DNK-vezavnih beljakovin sta [[levcinska zadrga]] in beljakovine tipa [[vijačnica-obrat-vijačnica]], ki vsebujejo DNK-vezavno domeno, ki nastane z dimerizacijo dveh [[polipeptid]]nih verig. Levcinska zadrga vsebuje 4 ali 5 levcinskih ostankov, kar rezultira v hidrofobnih stranskih verigah, ki so izpostavljene na eni strani helikalne regije. Te regije služijo kot dimerizacijske domene za dve proteinski podenoti, ki skupaj vzdržujejo hidrofobne interakcije med levcinskimi stranskimi verigami. Takoj po levcinski zadrgi je regija bogata s pozitivno nabitimi aminokislinami ([[lizin]] in [[arginin]]), ki vežejo DNK. Beljakovine vijačnica-obrat-vijačnica imajo podobno strukturo, vendar se pri njih dimerizacijski domeni tvorita
[[Gen]]i, ki jih prepiše [[RNK-polimeraza II]], imajo dva jedrna promotorja, [[TATA]] box in [[Inr]]-zaporedje, ki služita kot specifični vezavni mesti za transkripcijske faktorje. Ostala cis-delujoča regulatorna zaporedja služijo kot vezavna mesta za širok spekter regulatornih faktorjev, ki uravnavajo izražanje posameznih genov. Ta zaporedja se po navadi nahajajo navzgor od TATA box-a. Dve zelo pogosti zaporedji sta CCAAT in GGGCGG, imenovani GC box.<ref>{{navedi revijo |author=Yean D. & Gralla, J. |year=1996 |title=Transcription activation by GC-boxes: evaluation of kinetic and equilibrium contributions |journal=Nucleic Acids Research |volume=24 |issue=14 |pages=2723–2729 |doi=10.1093/nar/24.14.2723}}</ref> V nasprotju z omenjenimi zaporedji so nekatera zaporedja oddaljena mnogo dlje od transkripcijskega začetnega mesta (včasih več kot 10 [[bazni par|kilobaz]]). Ta zaporedja imenujemo »ojačevalci« (»enhancers«). Ojačevalci, tako kot promotorji, delujejo tako, da vežejo prepisovalni dejavnik, ki nato regulira RNK-polimerazo. To je možno zaradi tega, ker je DNK zvita. Vezava specifičnega transkripcijske regulatorne beljakovine z ojačevalcem regulira gensko izražanje med razvojem in diferenciacijo. Pomembno dejstvo je tudi, da ojačevalci po navadi vsebujejo multifunkcionalne elemente, ki vežejo različne transkripcijske regulatorne beljakovine. Tak primer najdemo pri imunoglobulinskem ojačevalcu<ref>{{navedi revijo| author=Van Ness B. & Fulton R. |year=1994 |title=Selective synergy of immunoglobulin enhancer elements in B-cell development: a characteristic of kappa light chain enhancers, but not heavy chain enhancers |journal=Nucleic Acids Research |volume=22 |issue=20 |pages=4216–4223 |doi=10.1093/nar/22.20.4216}}</ref>
| |||