Celovška cesta: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →‎Avtobusi LPP: posodobitev
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 64:
1. junija 1977 so pričeli z gradnjo 1680 m dolgega odseka Celovške ceste in sicer od [[gostilna Žibert, Ljubljana|gostilne Žibert]] (Celovška cesta 333) do [[Kosmačeva cesta, Ljubljana|Kosmačeve ceste]]; zgradili so štiripasovno cesto s 4 m široko sredinsko zelenico ter stranskimi kolesarskima stezama in pločnikoma; na tem odseku so postavili tudi štiri semaforizirana križišča.<ref>"Začetek del na Celovški cesti." Javna tribuna letnik 17. številka 142 (junij 1977).<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-INDNHBTN></ref> 23. oktobra 1978 so pričeli s prenovitvijo 2.100 m dolgega odseka Celovške ceste od Djakovićevo ceste (današnja [[Litostrojska cesta, Ljubljana|Litostrojska cesta]]) do gostilne Žibert; razširili so vozišče na štiri pasove (nekje na pet pasov), položili nov asfalt ter zgradili podhod za pešce.<ref name="M.S.: Celovška pred obnovitvijo"/> Prenova ceste je bila potrebna zaradi načrtovane gradnje [[ljubljanska obvoznica|obvoznice]], saj so nameravali preusmeriti promet na Celovško cesto.<ref>[http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dCelov%C5%A1ka%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-BVM62B6Q France Kmetič: Celovška dobiva dvojnico]</ref><ref>M. S.. "Celovška pred obnovitvijo." Dogovori (Ljubljana) letnik 6. številka 19 (1978).<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZHFLBFRL></ref> Prenovljeni odsek, v vrednosti 110 milijonov [[jugoslovanski dinar|dinarjev]], je bil odprt na [[dan mladosti]] (25. maja) [[1978]].<ref>"Celovška nared." Javna tribuna letnik 18. številka 154 (1978).<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQYF3CWI></ref> V januarju/februarju 1979 so zaradi razširitve Celovške ceste porušili tudi del gostilne Žibert.<ref>"Celovška II do roka." Javna tribuna letnik 19. številka 164 (februar 1979).<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UAOQCJT8></ref> Leta 1982 je republiška komisija za presojo naložb odobrila gradnjo odseka severne ljubljanske obvoznice na odseku med Celovško in Djakovićevo cesto; z gradnjo so pričeli naslednje leto.<ref>S. D.. "Zelena luč za odsek do Celovške." Zbor občanov letnik 22. številka 17 (1982).<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IF77O36C></ref>
 
Med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovensko osamosvojitveno vojno]] so bila pomembnejša križišča na Celovški cesti blokirana sz improviziranimi barikadami. 27. junija 1991 je 1. oklepni bataljon [[1. oklepna brigada (JLA)|1. oklepne brigade]] [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]], na poti iz [[Vrhnika|Vrhnike]] na [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališče Brnik]]. Bataljon je proti letališču napredoval v dveh kolonah; leva se je gibala po trasi Vrhnika-Log-Brezovica-Dobrova-Toško čelo-Šentvid-letališče Brnik, medtem ko je desna kolona napredovala po trasi Vrhnika-avtocesta-severna in zahodna ljubljanska obvoznica-Črnuče-Trzin-Mengeš-Moste-Brnik.<ref name="Janez J 1993">[[Janez J. Švajncer]]: ''Obranili domovino'' (Ljubljana, 1993), 107.</ref> Leva kolona je na križišču Celovške ceste in avtoceste proti Kranju, kjer so obvozili oz. prebili hitro sestavljeno barikado iz tovornih vozil (slednjo so pripadnike [[Policija (Slovenija)|milice]] še sestavljali in je bila nedokončana) in nadaljevali pot po avtocesti.<ref name="Janez J 1993"/>
 
Ena bolj odmevnih prometnih nesreč na Celovški cesti se je zgodila zgodaj zjutraj 5. junija 2005 v križišču Celovške in [[Tržna cesta, Ljubljana|Tržne ceste]].<ref>[http://www.delo.si/clanek/103436 »Sojenje pet let po nesreči«]. ''Delo.si''. Pridobljeno 2011-02-08.</ref> Zaradi prehitre vožnje, vožnje pod vplivom [[alkohol]]a<ref>[http://www.delo.si/clanek/104338 »Kdo je res vozil vectro?«] ''Delo.si''. Pridobljeno 2011-02-08.</ref> in prevelikega števila potnikov sta se zaletala dva avtomobila. Umrli so trije atleti, ki so se vračali iz zabave ob koncu prvega dne tekmovanja na [[Stadion ŽAK|atletskem stadionu v Šiški]]: [[Matic Šušteršič]] (olimpijec), [[Patrik Cvetan]] in [[Nejc Lipnik]], medtem ko so bili štirje hudo poškodovani.<ref>[http://www.zurnal24.si/crna-kronika/salamon-se-trcenja-ne-spomni-167777/clanek Zurnal24.si »Nesrečo bi lahko preprečila«]. ''Žurnal24.si''. Pridobljeno 2011-02-08.</ref>
Vrstica 158:
== Promet ==
=== Prometna obremenjenost ===
Celovška cesta je ena najbolj obremenjenih cest v Sloveniji, saj povezuje Gorenjsko z Ljubljano ter dalje z [[Dolenjska|Dolenjsko]] in [[Primorska|Primorsko]]. Posledično je Celovška cesta obremenjena sz dnevnim migracijskim dotokom neljubljančanov, ki se vozijo na delo v Ljubljano. Pred izgradnjo predora Šentvid je bil dnevni pretok vozil ocenjen na 35.000 do 40.000 vozil. Zaradi gradnje novih objektov v [[Stanežiče|Stanežičah]], pri [[Škofovi zavodi, Ljubljana|Škofovih zavodih]] in vzdolž Celovške ceste ter šentviškega predora pa so ocenili še dodatni pretok novih 23.000 vozil na dan.<ref>[http://www.delo.si/clanek/34808 »V predoru Šentvid prebili prvo predorsko cev«]. ''Delo.si''. Pridobljeno 2011-02-10.</ref>
 
Leta 2003 so namerili dnevni pretok 58.885 vozil (oz. maksimalni urni pretok je znašel 2.377 vozil) in leta 2007 60.261 vozil (na uro 2.449).<ref>[http://www.rralur.si/fileadmin/user_upload/projekti/Promet/Predstavitve140110/siritev_AC_obroca.pdf ŠTUDIJA ŠIRITVE LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN PRIKLJUČNIH AVTOCESTNIH KRAKOV]</ref>