Herpetologija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pnp
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 1:
{{zoologija}}
'''Herpetologija''' (iz [[stara grščina|grških]] besed ἑρπετόν - ''herpeton'': plazeč in λόγος - lógos: veda) je panoga [[zoologija|zoologije]] ([[veda|vede]] o [[živali]]h), ki se ukvarja sz znanstvenim preučevanjem [[dvoživke|dvoživk]] in [[plazilci|plazilcev]] (»herpetofavne«). Povedano natančneje, se ukvarja s [[poikilotermija|poikilotermnimi]], [[ektotermija|ektotermnimi]] [[tetrapodi]], kar vključuje dvoživke ([[žabe]], [[repati krkoni]], [[sleporili]]) in plazilce ([[kuščarji]], [[kače]], [[želve]], [[krokodili]],...), izključuje pa [[ribe]] in »višje« tetrapode ([[ptiči|ptiče]] in [[sesalci|sesalce]]). Obstajajo pa tudi društva, ki združujejo herpetologe in [[ihtiologija|ihtiologe]]. Med njimi je najpomembnejše Ameriško društvo ihtiologov in herpetologov (American Society of Ichthyologists and Herpetologists, ASIH), ki izdaja publikacijo ''[[Copeia]]'', eno najprestižnejših [[znanstvena revija|znanstvenih revij]] na tem področju.
 
Herpetologija se navadno ne smatra za samostojno panogo znotraj zoologije in le redke univerze ponujajo samostojen študijski program herpetologije. Večina znanstvenikov uporablja dvoživke in plazilce kot [[modelni organizem|model]] za preučevanje [[evolucija|evolucijskih]], [[ekologija|ekoloških]], [[fiziologija|fizioloških]] ter drugih pojavov. Posebej pomembno je preučevanje s stališča [[biokemija|biokemije]], ki se ukvarja s [[toksin]]i teh živali z vidika oskrbe zastrupitev (npr. zaradi ugrizov kač) in uporabe toksinov v sodobni [[medicina|medicini]]. Drugo pomembno področje je ekologija oz. ožje [[naravovarstvo]]; dvoživke in plazilci so v splošnem zelo občutljivi na spremembe okolja in je njihova številčnost na nekem območju uporaben [[bioindikator|indikator]] stanja tega okolja.