Grčija: Razlika med redakcijama

|national_motto = {{jezik|el|Ελευθερία ή Θάνατος}}<br />([[Prečrkovanje|Prečrkovano]]: {{jezik|el|''Eleutheria i thanatos|Eleftheria i thanatos''}})<br />([[Prevod]]: »Svoboda ali smrt«){{fact}}

|national_anthem = {{lang|el|Ύμνος εις την Ελευθερίαν}}<br />(»''Himna svobodi«'')

|official_languages = [[Grščinagrščina]]

|government_type = [[Parlamentparlament]]arna [[republika]] ¹

|leader_title1 = [[Seznam predsednikov Grčije|Predsednikpredsednik]]

|leader_title2 = [[Seznam ministrskih predsednikov Grčije|Ministrskiministrski predsednik]]

|leader_name1 = [[Prokopis PavlopoulosPavlopulos]]

|sovereignty_note = Odod [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]]

|established_event1 = Zadnjazadnja neodvisna grška država

|established_event2 = Razglašenarazglašena

|established_event3 = Priznanapriznana

'''Grčija''' (grško Ελλάδα, ''Elláda''), uradno '''Helenska republika''' (grško Ελληνική Δημοκρατία, ''Elliniki Dimokratia''), in je znanznana že od antičnih časov kot Hellas (grško Ελλάς, ''Ellas''), je [[država]], ki se nahaja v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]]. Po podatkih popisa prebivalcev Grčije 2011 znašaima številoGrčija okoli 10,8 milijona prebivalcev. Glavno in največje mesto so [[Atene]], sledi [[Solun]], ki ga pogosto navajajo kot so-glavnosoglavno mesto.

GrčijaStrateško seje strateško nahajaGrčija na križišču Evrope, [[Azija|Azije]] in [[Afrika|Afrike]]. Nahaja se na južni konici [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]],. in naNa kopnem meji z Albanijo, Republiko Makedonijo, Bolgarijo in Turčijo. Grčija je sestavljenaGrčijo izsestavlja devetihdevet geografskih območjihobmočij: Makedonija, Osrednja Grčija, Peloponez, Tesalija, Epir, Egejski otoki (vključno Dodekanez in Kikladi), Trakija, Kreta in Jonski otoki. Egejsko morje leži vzhodno od celine, Jonsko morje na zahodu in Sredozemsko morje na jugu. Grčija ima s 13,676 km najdaljšo obalo v sredozemskem bazenuSredozemlju in 11. najdaljšo obalo na svetu, z velikim številomveliko otokov, od katerih jih je 227 naseljenih. Osemdeset80 odstotkov GrčijiGrčije je gorate, znajvišji najvišjimvrh, vrhom 2.9172917 m, visokimje [[Olimp]]om.

Grčija ima enodaljšo najdaljšihzgodovino zgodovinkot od katerekatera koli državedržava, svoje korenine ima v civilizacijah [[Antična Grčija|antične Grčije]], ki velja za zibelko vse zahodne civilizacije. Zapuščina obsegavključuje demokracijo, zahodno filozofijo, olimpijske igre, zahodno literaturo <ref name="Strickland2007">{{cite book|author=Carol Strickland|title=The Illustrated Timeline of Western Literature: A Crash Course in Words & Pictures|url=https://books.google.com/books?id=Qw_7eINO_NcC&pg=PA2|year=2007|publisher=Sterling Publishing Company, Inc.|isbn=978-1-4027-4860-8|page=2|quote=Although the first writing originates in the cradle of civilization along Middle Eastern rivers — the Tigris, Euphrates, and Nile — the true cradle of Western literature is Athens. As the poet Percy Bysshe Shelley says, "We are all Greeks."}}</ref>, zgodovinopisje, politične vede, večja znanstvena in matematična načela in, dramatiko, vključno s tragedijo in komedijo. Po stoletjih neodvisnosti, je v 4. stoletju pred našim štetjem grške mestne države poenotil [[Filip II. Makedonski]] v četrtem stoletju pred našim štetjem. Njegov sin [[Aleksander Veliki]] je hitro osvojil velik del antičnega sveta in razširil grško kulturo in znanost iz vzhodnega Sredozemlja do reke [[Ind]]. PriključenaV [[Rimsko cesarstvo|Rimu]] v drugem2. stoletju pr. n. št. je bila priključena [[Rimsko cesarstvo|Rimu]], keker Grčijaje postala sestavni del rimskega imperija in tvorilabila jedro njegovega naslednika, [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. [[Grška pravoslavna cerkev]], zakoreninjena v prvem1. stoletju, je oblikovala modernosodobno grško identiteto in prenaša grške tradicije v širši pravoslavni svet <ref name=BritIdent>{{cite encyclopedia |year=2008 |title =Greece during the Byzantine period (c. AD 300–c. 1453), Population and languages, Emerging Greek identity |encyclopedia= Encyclopædia Britannica |publisher= Encyclopædia Britannica Inc. |location=United States |id=Online Edition}}</ref>. Pod [[Osmansko cesarstvo|otomansko oblastjo]] sredi 15. stoletja, je nacionalna država GrčijeGrčija nastala leta 1830 po [[Grška osamosvojitvena vojna|vojni za neodvisnost]]. Bogata zgodovina v državi se odražakaže v veliki17 merikrajih, naki 17so lokacijahna seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]], medkar je največ v Evropi in svetu. <ref name=Unesco>{{cite web|title=Greece Properties inscribed on the World Heritage List (17)|url=http://whc.unesco.org/en/statesparties/gr|website=Unesco|publisher=Unesco}}</ref>

Grčija je demokratična in razvita država z naprednonaprednim gospodarstvom, visoko kakovostjo življenja in zelo visokim življenjskim standardom. Je ustanovniustanovna člančlanica [[Združeni narodi|Združenih narodov]],. GrčijaBila je bila deseta članicadržava, ki se je pridružila Evropski skupnosti (predhodnica Evropske unije), in je del evrskega območja od leta 2001. Prav tako je članica številnih drugih mednarodnih institucijustanov, vključnokot sso SvetomSvet Evrope, NATO, OECD, OIF, OVSE in WTO. Grčija je ena od največjih ladijskih sil na svetu srednje moči in topglavni turističnaturistične destinacijacilj, ima največje gospodarstvo na Balkanu, kjer je pomemben regionalni investitor.

Ime za narod Grčije in grških ljudi se razlikujejo od imen, ki se uporabljajo v drugih jezikih in kulturkulturah. Čeprav Grki kličejoimenujejo državo Hellas ali Ellada (grško Ἑλλάς ali Ελλάδα) in je njeno uradno ime je Helenska republika, se v angleščini in večini drugih jezikov imenuje Grčija, kar prihaja iz latinskega izraza ''Graecia'' iz rimskega obdobja, kar dobesedno pomeni "dežela Grkov" in izhaja iz grškega imena Γραικός.

* Odod začetka kretske kulture, prekoprek trojanskih vojn do začetka štetja olimpijskih iger leta 776 pr. n. št.;

* Vzponvzpon in zaton atenske demokracije -– 776 do 323 pr. n. št.; v tem času je klasična Helada dalaogromno edinstven prispevek kprispevala zahodni kulturi. To obdobje se konča s smrtjo Aleksandra velikega.Velikega;

* Obdobjeobdobje helenizma -– 323 do 146 pr. n. št. -– ko se grška kultura razširi po celotnem Sredozemlju.;

* Odod zmage Rimljanov do razdelitve rimskega imperija -– 146 pr. n. št. do 395 n. št.;

* Grčija pod bizantinsko in turško oblastjo;

* Grškagrški borbaboj za neodvisnost do začetka 19. stoletja in neodvisna država.

[[File:Knossos bull.jpg|thumb|250px|left|Freska prikazuje Minojskiminojski ritualobred "skok bika", najdena je bila v Knossosu,Knososu na Kreta.Kreti]]

[[File:Lions-Gate-Mycenae.jpg|thumb|250px|right|"Levja vrata", Mikene]]

[[File:Greek Colonization Archaic Period.png|250px|thumb|right|Grška ozemlja in kolonije v obdobju 750-550750–550 pr. n. št.]]

[[File:The Parthenon in Athens.jpg|thumb|right|250px|Partenon na Akropoli je eden od simbolov klasične Grčije.]]

Najzgodnejši dokazi o prisotnosti človeka na južnem Balkanu so datirani v 270.000 pr. n. št., in jih je mogoče najti v jami Petralona, v grški pokrajini Makedonija. <ref name="Borza">{{cite book|author=Eugene N. Borza|title=In the Shadow of Olympus: The Emergence of Macedon|url=https://books.google.com/books?id=614pd07OtfQC&pg=PA58|year=1992|publisher=Princeton University Press|isbn=0-691-00880-9|page=58}}</ref> VseVsa tri fazeobdobja kamene dobe (paleolitik, mezolitik, in neolitik) so zastopanezastopana v Grčiji, na primer v jami Franchthi. <ref>{{Citation | last1 = Douka | first1 = K. | last2 = Perles | first2 = C. | last3 = Valladas | first3 = H. | last4 = Vanhaeren | first4 = M. | last5 = Hedges | first5 = R.E.M. | title = Franchthi Cave revisited: the age of the Aurignacian in south-eastern Europe | page = 1133 | url = http://www.academia.edu/1129937/Douka_K._Perles_C._Valladas_H._Vanhaeren_M._Hedges_R.E.M._2011._Franchthi_Cave_revisited_the_age_of_the_Aurignacian_in_south-eastern_Europe._Antiquity_85_1131-1150 | publisher = Antiquity Magazine | year = 2011}}</ref> Neolitske naselbine v Grčiji, ki datirajo izv 7. tisočletjatisočletje pred našim štetjem, so najstarejše v Evropi, saj leži Grčija na poti, prek katere se je kmetovanje širilo iz Bližnjega vzhoda v Evropo. <ref>{{Citation | last = Perlès | first = Catherine | title = The Early Neolithic in Greece: The First Farming Communities in Europe | page = 1 | url = https://books.google.com/books?id=LQQ3tx5_t7QC&printsec=frontcover&dq=perles+greece+farming+europe+neolithic&hl=en&sa=X&ei=6SrmT4rlDq620QXms7WACQ&ved=0CDUQ6AEwAA#v=onepage&q=sesklo&f=false | publisher = Cambridge University Press | year = 2001}}</ref>

Grčija je sedež prvih naprednih civilizacij v Evropi in velja za zibelkozibelka zahodne civilizacije, ki se začnejo s [[Kikladska civilizacija|Kikladskokikladsko civilizacijo]] na otokih v Egejskem morju okoli 3200 pred našim štetjem, [[Minojska doba|minojsko civilizacijo]] na Kreti (2700-15002700–1500 pr. n. št.), in [[Mikenska civilizacija|mikensko civilizacijo]] na celini (1900-11001900–1100 pred našim štetjem). <ref name="World and Its Peoples">{{cite book| title= World and Its Peoples| url=https://books.google.com/books?id=b5vHRWp8yqEC&pg=PA1458|accessdate=5 December 2012|date=September 2009|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-7902-4|page= 1458|quote=Greece was home to the earliest European civilizations, the Minoan civilization of Crete, which developed around 2000 BCE, and the Mycenaean civilization on the Greek mainland, which emerged about 400 years later. The ancient Minoan}}</ref> Te civilizacije so poznale pisavo. Minojska pisava je znana kot [[Linearna A-pisava |Linearlinearna pisava A]], mikenska kot [[Linearna B-pisava|Linearlinearna pisava B]], zgodnja oblika [[Grška abeceda |grščine]]. Mikenci so postopoma absorbirali Minojce, ampak propadli nasilno okoli 1200 pred našim štetjem, v času regionalnih prevratov, znanih kot bronastodobni kolaps. <ref>{{Citation | last = Drews | first = Robert |author-link=Robert Drews | title = The End of the Bronze Age: Changes in Warfare and the Catastrophe Ca. 1200 BC | page = 3 | url = https://books.google.com/books?id=bFpK6aXEWN8C&printsec=frontcover&dq=greece+bronze+age+collapse&hl=en&sa=X&ei=jTDmT--vJsi70QXWp8T6CA&ved=0CDUQ6AEwAA#v=onepage&q=greece%20bronze%20age%20collapse&f=false | publisher = Princeton University Press | year = 1995}}</ref> To je bil začetek obdobja, znanega kot grška temna doba ali grški srednji vek, iz katerega zapisini manjkajozapisov.

Konec temnega srednjega veka je običajno datiran v 776 pred našim štetjem, v letuleto prvih olimpijskih iger. Za [[Iliada|Iliado]] in [[Odiseja|Odisejo]], temeljni besedili zahodne literature, verjamejo, da ju je [[Homer]] napisal v 8. ali 7. stoletju pred našim štetjem. <ref>Vidal-Naquet, Pierre. ''Le monde d'Homère'' (The World of Homer), Perrin (2000), p. 19.</ref><ref name="The Odyssey 2003">[[D.C.H. Rieu]]'s introduction to ''The Odyssey'' (Penguin, 2003), p. ''xi''.</ref> Ob koncu temnega srednjega veka so se po grškem polotoku pojavila različna kraljestva in mestne državice, ki so se razširile na obalah Črnega morja, v južni Italiji (latinsko [[Magna Graecia]] ali Velika Grčija) in v Malo Azijo. Te države in njihove kolonije so dosegle raven blaginje, ki je povzročila izjemen kulturni razcvet, in ta klasična Grčija je izražena v [[Grška arhitektura|arhitekturi]], [[Grška dramatika|dramatiki]], [[znanost]]i, [[matematika|matematikematematiki]] in [[filozofija|filozofijefilozofiji]]. Leta 508 pred našim štetjem je KleistenKlejsten ustanovil prvi demokratični sistem vladanja v Atenah. <ref name="BKDunn1992">{{Citation | first = John | last = Dunn | title = Democracy: the unfinished journey 508 BC&nbsp;– 1993 AD | publisher = Oxford University Press | year = 1994 | ISBN = 0-19-827934-5}}</ref><ref name="BKRaaflaud2007">{{Citation | first1 = Kurt A | last1 = Raaflaub | first2 = Josiah | last2 = Ober | first3 = Robert W | last3 = Wallace | title = Origin of Democracy in Ancient Greece | publisher = University of California Press | year = 2007 | ISBN = 0-520-24562-8 | url = https://books.google.com/books?id=6qaSHHMaGVkC}}</ref>

Od 500 pred našim štetjem je [Ahemenidsko cesarstvo|Perzijskiperzijski imperij]] nadzoroval grške mestne države v Mali Aziji in ozemeljske pridobitve na Balkanu in v vzhodni Evropi. Poskusi nekaterih grških mestnih maloazijskih državic strmoglaviti perzijsko oblast so imeli za pposledicoposledico, da je Perzija vdrla na celinsko Grčijo leta 492 pred našim štetjem, a se je bila prisiljena umakniti po porazu v [[Bitka na Maratonskem polju |bitki pri Maratonu]] 490 pred našim štetjem. DrugaDrugi invazijavdor Perzijcev je sledila vbil 480 pred našim štetjem. Kljub junaškemu odporu Špartancev in drugih Grkov pod vodstvom kralja [[Leonidas]]a pri [[bitka pri Termopilah|Termopilah]] in hkratnimhkratnemu pomorskimpomorskemu sodelovanjemsodelovanju pri ArtemisiumArtemiziji, je bila zasedena in Perzijskeperzijske sile so uničile Atene. Po odločilnih grških zmagah 480 in 479 pred našim štetjem pri [[bitka pri Salamini|Salamini]], [[bitka pri Platajah|Platajah]] in [[bitka pri Mikalah|Mikalah]], so bili Perzijci že drugič prisiljeni se umakniti že drugič izz vseh evropskih ozemelj. Pod vodstvom Aten in Šparte, so grške zmage v grško-perzijskih vojnah veljale za ključni trenutek v zgodovini sveta. 50 let miru, ki so sledila, so znaneznana kot Zlatazlata doba Aten, ključno obdobje antične Grčije, ki je temelj zahodne civilizacije.

[[File:Napoli BW 2013-05-16 16-24-01.jpg|thumb|right|250px|Aleksander Veliki na konju BukefalusuBukefalasu]]

Pomanjkanje politične enotnosti v Grčiji ima za posledico pogoste spopade med grškimi državami. Najbolj uničujoča je bila [[peloponeška vojna]] (431-404431–404 pr. n. št.), ko je zmagala [[Antična Šparta|Šparta]] in po propadu atenskega imperija vodilna sila v antični Grčiji. Obe Atene in Šparto so kasnejenato zasenčile [[Tebe, Grčija |Tebe]] in sčasoma [[Antična Makedonija|Makedonija]], ki združije združila grški svet v Korintsko Ligoligo (znanaznano tudi kot Helenska liga ali Grška liga) pod vodstvom [[Filip II. Makedonski|Filipa II.]], ki je bil izvoljen za vodjovoditelja prve enotne grške države v zgodovini.

Po umoru Filipa II., je njegov sin [[Aleksander Veliki|Aleksander III.]] ("Veliki") prevzel vodstvo Korintske lige in leta 334 začel zvdorirati invazijo nav perzijski imperij z združenimi močmi vseh grških držav 334 pred našim štetjem. Neporažen v bitkah, je Aleksander osvojil celoten perzijski imperij v celoti 330 pred našim štetjem. VDo času njegovesvoje smrti leta 323 pred našim štetjem, je ustvaril enega največjih imperijev v zgodovini, ki se je raztezal od Grčije do Indije. Njegov imperij je bil obpo njegovi smrti razdeljen na več kraljestev, od katerih so najbolj znana [[Selevkidsko cesarstvo]], [[Ptolomajski Egipt]], [[Grško-Baktrijsko kraljestvo]] in [[Indo-Grško kraljestvo]]. Številni Grki so se preselili v [[Aleksandrija|Aleksandrijo]], [[Antiohija|Antiohijo]], [[Selevkija|Selevkijo]] in mnoga druga nova helenistična mesta v Aziji in Afriki. Čeprav ni bilo mogoče ohraniti politične enotnosti Aleksandrovega imperija, je ta povzročil širjenje grškega jezika in grške kulture na ozemljih, ki jih je osvojil Aleksander. Grška znanost, tehnologija in matematika so dosegle svoj vrhunec med helenističnim obdobjem.

=== Helenska in rimska doba (323 pr. n. št. – 4–4. st. n. št.) ===

[[File:NAMA Machine d'Anticythère 1.jpg|thumb|right| Mehanizem z Antikitere (c.okoli 100 pr. n. št.) je verjetno najzgodnejši mehanski analogni računalnik (Narodni arheološki muzej, Atene).]]

Po obdobju zmede, ki je sledilapo Aleksandrovi smrti, je [[Antigonidska dinastija]], potomci enega od Aleksandrovih generalov, 276 pred našim štetjem ustanovila nadzor nad Makedonskimimakedonskimi in večino grških mestnih državic. <ref>{{cite book | last = Spielvogel | first = Jackson | title = Western Civilization | volume = I: To 1715 | publisher = Thomson Wadsworth | year = 2005 | pages = 89–90 | url = https://books.google.com/books?id=xcNIBlwrjMsC&pg=PA89&dq=Antigonid+dynasty#PPA90,M1 | isbn = 0-534-64603-4}}</ref> Od približno 200 pred našim štetjem je Rimska republika postala vse bolj vključena v grške zadeve in se ukvarjala s serijoz [[Makedonske vojne|vojnvojnami z Makedonci]]. Poraz Makedoncev je v [[bitka pri Pidni|bitki pri Pidni]] 168 pred našim štetjem, nakazal konec moči Antigonidov v Grčiji. Leta 146 pred našim štetjem je bila Makedonija dodana kot provinca dodana Rimu, ostalapreostala Grčija pa je postala rimski protektorat. <ref name= Flower>{{cite book |title= The Roman Republic | editor-last=Flower | editor-first=Harriet |year=2004 |isbn=0-521-00390-3 | pages=248, 258, 276}}</ref>

Proces je bil končan vleta 27 pred našim štetjem, ko je rimski cesar [[Gaj Avgust Oktavijan |Avgust]] zasegel preostanek Grčije in ustanovil [[Ahaja (rimska provinca) |provinco Ahajo]] (latinsko ''provincia populi Romani''). Kljub njihovi vojaški premoči, so Rimljani občudovali dosežke grške kulture, ki je nanje močno vplivala. [[Horacij]] je izjavil: ''Graecia capta Ferum victorem cepit'' ("Grčija, čeprav zajeta, je divji osvajalec iz ujetništva"). Homerjevi epi so navdihnili [[Vergilij |Virgilijevo]] [[Vergilij#Eneida|Eneido]] in avtorji, kot je bil [[Lucij Anej Seneka]], je pisalpri zpisanju uporabouporabljal grškegagrški slogaslog. Rimski junaki, kot je [[Scipion starejši |ScipioScipion AfricanusAfriški]], so večinoma študirali filozofijo in obravnavali grško kulturo in znanost, kot primer, ki ga je treba upoštevati. Podobno je večina rimskih cesarjev občudovala grške stvari v naravi. Rimski cesar [[Neron]] je obiskal Grčijo leta 66 in nastopal na antičnih olimpijskih igrah, kljub pravilu, da negrški protiudeleženci ne-grškim udeležencemsmejo nastopati. [[Hadrijan]] je prav tako oboževal Grke. Preden je postal cesar, je služboval kot istoimenski ''archonarhon'' Aten.

Grško govoreče skupnosti na heleniziranem vzhodu so bile ključnega pomena pri širjenju zgodnjega krščanstva v 2. in 3. stoletju, <ref>{{cite book | title= Backgrounds of Early Christianity | last = Ferguson | first = Everett | year = 2003 |isbn= 978-0-8028-2221-5 |pages= 617–18}}</ref> in krščanski zgodnji voditelji in pisci (predvsem [[Sveti Pavel]]) so bili večinoma grško govoreči, čeprav ne nujno iz Grčije same. [[Nova zaveza]] je bila napisana v grščini in nekateri njeni deli (poslanice Korintčanom, Tesalčanom, Filipljanom, Razodetje svetega Janeza Patmosa) potrjujejo pomen cerkve v Grčiji v zgodnjem krščanstvu. Kljub temu pa se je velik del Grčije vztrajno oklepal poganstva in starogrške verske prakse so bile še vedno v modi v poznem 4. stoletju našega štetja, <ref>{{cite book |title=Early Christian Art and Architecture |last = Milburn |first=Robert |year=1992 |page=158 |url= https://books.google.com/books?id=OcRTwsDq_Z4C&pg=PA158&dq=early+christianity+greece&hl=en&sa=X&ei=-1CdT5P_Dor68QPnnbzbDg&ved=0CG4Q6AEwCQ#v=onepage&q=early%20christianity%20greece&f=false |accessdate=29 April 2012}}</ref> ko jih je prepovedal rimski cesar [[Teodozij I.]] leta 391-392391–392. Zadnje zabeležene Olimpijskeolimpijske igre so potekalebile leta 393 <ref name="Perrottet2004">{{cite book|author=Tony Perrottet|title=The Naked Olympics: The True Story of the Ancient Games|url=https://books.google.com/books?id=B2VPMUBAxUUC&pg=PA190|accessdate=1 April 2013|date=8 June 2004|publisher=Random House Digital, Inc.|isbn=978-1-58836-382-4|pages=190–}}</ref>, številni templji so bili uničeni ali poškodovani v naslednjem stoletju, ki je sledilo. V Atenah in podeželskih območijobmočjih je bilo poganstvo potrjeno tudi še v šestem6. stoletju in tudi kasnejepozneje. Zaprtje Neoplatonske akademije v Atenah, ki jo je dal zapreti cesar [[Justinijan I.]] leta 529, je po mnenju mnogih zaznamovala konec antike, čeprav obstajajoso dokazi, da je Akademijaakademija nadaljevala svoje dejavnosti še nekaj časa po tem. Nekatera oddaljena območja, kot je bil jugovzhodni Peloponez, so ostala poganska tudi še v 10. stoletju. <ref>{{cite book |title= Hellenic Temples and Christian Churches: A Concise History of the Religious Cultures of Greece from Antiquity to the Present |last=Makrides |first=Nikolaos |year=2009 |publisher=NYU Press |isbn=978-0-8147-9568-2 |page=206 |url = https://books.google.com/books?id=kKOY5NsekfkC&pg=PA17&dq=hellenic+polytheism&hl=en&sa=X&ei=tQaeT4PAD8msjALr_rCTAQ&ved=0CEYQ6AEwAw#v=snippet&q=10th%20century&f=false |accessdate=29 April 2012}}</ref>

=== Srednji vek (4. st. – 1453–1453) ===

[[File:Justinian555AD.png|thumb|right|300px|Bizantinsko cesarstvo v največjem obsegu pod Justinijanom I. v letuleta 555]]

[[File:Turkey-3019 - Hagia Sophia (2216460729).jpg|thumb|right|300px|Hagija Sofija (''Αγιά Σοφιά''), cerkev v Konstantinoplu, je primer bizantinske arhitekture. Zgrajena je bila med 532 in 537 pod grškim vodstvom IzidoraIzidorja iz Mileta in AntemiusaAntemiosa iz TralesaTrala po naročilu cesarja Justinijana I..<ref>{{cite book| last = Kleiner| first = Fred S.|author2=Christin J. Mamiya| title = [[Gardner's Art Through the Ages|Gardner's Art Through the Ages: Volume I, Chapters 1–18]]| publisher=Wadsworth| location= Mason, OH| edition=12th| year = 2008| page=329| isbn =0-495-46740-5}}</ref>]]

Rimski imperij na vzhodu, je bil po padcu imperija na zahodu v 5. stoletju, je znan kot Bizantinsko cesarstvo (vendar se je v tistem času preprosto imenoval "Rimski imperij") in je trajal do leta 1453. S svojim glavnim mestomestom [[Carigrad|KonstantinopelKonstantinoplom]], jeso bilbila njegov jezik in literarna kultura grška in, religija pa pretežno [[Vzhodna pravoslavna cerkev |vzhodno ortodoksno krščanstvo]]. <ref>{{cite book | last = Kleiner | first = Fred S |author2=Christin J. Mamiya | title = [[Gardner's Art Through the Ages|Gardner's Art Through the Ages: Volume I, Chapters 1–18]] | publisher=Wadsworth | location= Mason, OH | edition=12th | year = 2008 | page=329 | isbn =0-495-46740-5}}</ref>]]

Od 4. stoletja je balkanski del ozemlja cesarstva, vključnotudi Grčija, trpitrpel zaradi vpadov barbarov. Po napadih in opustošenju [[Goti|Gotov]] in [[Huni|Hunov]] v 4. in 5. stoletju inter [[Slovani|slovanskislovanskem]] invazijivdoru v Grčijo v 7. stoletju, je prišlo do dramatičnega padca cesarskecesarska oblastioblast na grškem polotoku padla. Po slovanskislovanskem invazijivdoru je cesarska vlada ohranila formalni nadzor samo na otokih in obalnih območjih, zlasti v gosto naseljenih obzidanih mestih, kot so Atene, Korint in Solun, medtem ko so se nekatera gorska območja v notranjosti osamosvojila in nadaljevalapriznala scesarsko priznanjem cesarske oblastioblast. Zunaj teh območij je se je pojavilo omejeno število slovanske poselitve. <ref>{{Citation | first = TE | last = Gregory | title = A History of Byzantium | publisher = Wiley-Blackwell | year = 2010 | page = 169 | quote = It is now generally agreed that the people who lived in the Balkans after the Slavic "invasions" were probably for the most part the same as those who had lived there earlier, although the creation of new political groups and arrival of small immigrants caused people to look at themselves as distinct from their neighbors, including the Byzantines.}}</ref>

Bizantinska povrnitev izgubljenih provinc se je začela proti koncu 8. stoletja in večina grškega polotoka je prišlabila pod cesarskicesarskim nadzor v fazah,nadzorom v 9. stoletju. Ta postopek je bil olajšan z velikim pritokom Grkov izs Sicilije in Male Azije na grški polotok, medtem ko so veliko Slovanov ujeli in jih naselili v Mali Aziji, tiste pa, ki so ostali, so asimilirali. Med 11. in 12. stoletjem je vrnitev stabilnosti povzročila, da je grški polotok gospodarsko rastel in postal veliko močnejši od anatolskega dela imperija. <ref name= EB2>{{cite web | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/244154/Greece/26387/Byzantine-recovery |title=Greece During the Byzantine Period: Byzantine recovery | publisher=Encyclopaedia Britannica | work = Online |accessdate=28 April 2012}}</ref>

[[File:Angelokastro (Corfu).jpg|thumb|right|260px|Bizantinski grad Angelokastro je uspešno odbil TurjeTurke v bitki za Krf leta 1537, 1571 in 1716 (druga velika bitka za Krf), tako da so Turki opustili misel na zavzetje Krfa.<ref name="Stamatopoulos1993">{{cite book|author=Nondas Stamatopoulos|title=Old Corfu: history and culture|url=https://books.google.com/books?id=6m0-AQAAIAAJ|accessdate=6 April 2013|year=1993|publisher=N. Stamatopoulos|pages=164–165</ref>]]

Medtem ko je bila večina celinske Grčije in egejskih otokov pod otomanskim nadzorom od konca 15. stoletja, sta [[Ciper]] in [[Kreta]] ostala beneško ozemlje do leta 1571 in 1670. Edini del grško- govorečega sveta, ki je dolgoročno pobegnil Otomanskiotomanski oblasti, so bili Jonski otoki, ki so ostali beneški do njihovegaleta 1797, ko jih je zajetjazajela [[Francoska prva republika |prveprva Francoskefrancoska republikerepublika]] leta 1797, nato pa so bili leta 1809 preneseni v [[Združeno kraljestvo]], letadokler 1809niso dobili njihoveleta priključitve1864 priključeni Grčiji leta 1864.

Medtem ko so Grki na Jonskih otokih in v Konstantinoplu živeli v blaginji, inimeli dosegli pozicijepoložaje moči znotrajv Otomanskegaotomanski upraveupravi, je veliko prebivalcev celinske Grčije utrpeločutilo gospodarske posledice otomanskega osvajanja. Uveljavljeni so bili visoki davki,. vV poznejših letih je Otomansko cesarstvo uvedlo politiko oblikovanja dednih posestev in učinkovitoso spremenilipodeželske podeželskogrške grškoprebivalce populacijospremenili v sužnje.

Grška pravoslavna cerkev in ekumenski Patriarhatpatriarhat Konstantinopla sta bila vladajoča oblast celotnega pravoslavnega krščanskega prebivalstva Otomanskega cesarstva ali etnične Grčije. Čeprav otomanska država ni silila nemuslimanov, spreobrnitida bi se spreobrnili v [[islam]], so se [[kristjani]] soočalispoprijemali z vrsto diskriminacij in posledično prešli vprevzeli islam, pa čeprav le navidezno. V 19. stoletju se je veliko "kripto-kristjanovkriptokristjanov" vrnilo vk svojosvoji starostari verskoverski pripadnostpripadnosti. [59]

[[File:White Tower Thessaloniki 2009.jpg|thumb|right|200px|''Beli stolp'' v Solunu, bolj znana otomanska zgradba v Grčiji]]

Narava otomanske uprave je Grčijo spreminjala, čeprav je bila vedno arbitrarna in pogosto kruta. Nekatera mesta so imela guvernerje, ki jih je imenoval sultan, medtem ko so bila druga (kot Atene) samoupravne občine. Gorske regije v notranjosti in številni otoki so ostali dejansko neodvisni od centralneosrednje otomanske države.

V vojaških spopadih med Otomanskim cesarstvom in drugimi državami, so se Grki po navadi borili proti imperiju. Pred grško revolucijo, so potekalibili številni upori proti Turkom, kot [[Bitka pri Lepantu (1571) |bitka pri Lepantu]] leta 1571, upori Epira 1600-16011600–1601, [[Morejskamorejska vojna]] 1684-16991684–1699 in Orlovorlov revolt leta 1770, katerega namen je bil razpad Otomanskega cesarstva v korist ruskih interesov. Te vstaje so bile zatrte z veliko prelivanja krvi.

16. in 17. stoletje se obravnavata kot nekakšno "temno obdobje" v grški zgodovini, szaradi poskusiposkusov strmoglavljenja otomanske vladavine. [[Krf]] je prestal tri glavna obleganja leta 1537, 1571 in 1716 in, vsa so bila odbita. V 18. stoletju je nastal, s pomočjo ladijskega bogastva, nastal razpršen grški trgovski razred. Ti trgovciTrgovci so obvladovali trgovino znotrajv OtomanskegaOtomanskem cesarstvacesarstvu, vzpostavili skupnosti po vsem Sredozemlju, Balkanu in Zahodni Evropi. Čeprav je otomansko osvajanje odrezalo Grčijo od pomembnih evropskih intelektualnih gibanj, kot sta bilibila [[reformacija]] in [[razsvetljenstvo]], so te ideje, skupaj z ideali [[Francoska revolucija |francoske revolucije]] in romantičnega nacionalizma, začele prodirati po grškem svetu prek trgovske diaspore. V poznem 18. stoletju je [[Rigas Feraios]], prvi revolucionarni predstavnik neodvisne grške države, ki je objavil vrsto dokumentov, ki so se nanašali na grško neodvisnost, vključno z nacionalnodržavno himno in prvim podrobnim zemljevidom Grčije,. naLeta Dunaju,1798 bilso umorjenga odna otomanskihDunaju agentovumorili letaotomanski 1798agenti. [59

[[File:The sortie of Messologhi by Theodore Vryzakis.jpg|thumb|right|250px|''TheIzgon sortie of MessolonghiMesolongov'', v grški osamosvojitveni vojni (1821–1830), TheodorosTeodor Vryzakis.Vrizakis]]

Leta 1814, je bila ustanovljena skrivnostna organizacija imenovana Filiki Eteria (Društvo prijateljev) z namenom, osvoboditi Grčijo. Filiki EteriaNačrtovala je načrtovala začetek revolucije na Peloponezu, v podonavskih kneževinah in v Konstantinoplu. Prvi od teh uporov se je začel 6. marca 1821 v [[Donavske kneževine|donavskih kneževinah]] pod vodstvom AlexandrosaAleksandrosa YpsilantisaIpsilantisa, vendar so ga Turki kmalu zatrli. Dogodki na severu so spodbudili Grke na Peloponezu k akciji in 17. marca 1821 Maniotiso prebivalci regije Mani napovejonapovedali vojno Turkom.

Do konca meseca se je bil Peloponez v odprtem uporu protiupiral Turkom in oktobra 1821 so Grki pod Theodorosomvodstvom KolokotronisomTeodorosa Kolokotronisa zasedli [[Tripoli, Grčija|Tripoli]]. Peloponeškemu uporu je hitro sledil upor na Kreti, v Makedoniji in v srednji Grčiji, kia so bili kmalu zatrti. Medtem je bila grška mornarica uspešna proti osmanski mornarici v Egejskem morju in preprečila Turkom dovažati okrepitve po morju. Leta 1822 in 1824 so Turki in Egipčani opustošili otoke, vključno tudi Hios in PsaraPsaro, kjer soter pobili na tisoče prebivalcev. To je spodbudilo, da se je javno mnenje v zahodni Evropi nagnilo v korist grških upornikov. <ref name="Brewer, D. 2001, pp. 235">Brewer, D. ''The Greek War of Independence: The Struggle for Freedom from Ottoman Oppression and the Birth of the Modern Greek Nation.'' Overlook Press, 2001, ISBN 1-58567-172-X</ref>

Med različnimi grškimi frakcijfrakciji so se kmalu razvile napetosti, kar je vodilo do dveh zaporednih državljanskih vojn. Medtem se je osomanski sultan pogajal z MohamedMohamedom Alijem Egiptovskim, ki se je strinjal, da pošlje svojega sina Ibrahima Pašo v Grčijo z vojsko zatret upor v zameno za teritorialni dobiček. Ibrahim je pristal na Peloponezu februarja 1825 in imelbil takojšentakoj uspehuspešen: do konca leta 1825 je bila večina Peloponeza pod egiptovskim nadzorom. Mesto MissolonghiMisolongi so oblegali Turki od aprila 1825 do aprila 1826. Čeprav je bil Ibrahim poražen v Mani, mu je uspelo zatreti večino upora na Peloponezu in v Atenah.

Po letih pogajanj so tri velesile, Rusija, Velika Britanija in Francija, odločile, da bodo posredovale v konfliktuspopadu in poslale mornarico v Grčijo. Po novici, da grebo otomansko-egiptovska flota napastinapadla grški otok HydraHidra, je zavezniška flota prestregla otomansko-egiptovsko pri Navarinu. Po enotedenskih bojih je bila otomansko-egiptovska flota uničena. Francoske ekspedicijske sile so nadzorovale evakuacijo egiptovske vojske izs Peloponeza, medtem ko so Grki leta 1828 nadaljevali z zasedbo dela centralneosrednje Grčije leta 1828. RezultatPosledica večletnih pogajanj je bila porajajoča [[Prva Helenska republika|grška država]] in končno priznana po Londonskem protokolu leta 1830.

[[File:Otto's entry in Athens.jpg|thumb|300px|''Prihod kralja Ota v Atene'', slikar Peter von Hess, 1839.]]

[[File:Greekhistory.GIF|thumb|right|300px|Razvoj Kraljevine Grčije sopo letu 1947.]]

Leta 1827 je bil IoannisIoanis Kapodistrias izs Krfa izbran kotza prvega prviguvernerja guverner prve Helenske republike. Po njegovem umoru leta 1831 in poznejši konferenci leto kasneje,pozneje so velesile Velike Britanije, Francije in Rusije namestilerazglasile bavarskega princa OttaOtona von WittelsbachaWittelsbaškega <ref>{{cite web|url=http://www.britannica.com/biography/Otto-king-of-Greece|title=Otto: King of Greece|publisher=Online Encyclopædia Britannica|accessdate=2 September 2015}}</ref> kot monarha. Leta 1843 je vstaja prisilila kralja, da sprejmeje sprejel ustavo in predstavniški svet.

Zaradi njegove diktatorske vladavine, je bil na leta 1862 odstavljen in leto pozneje nadomeščen sz danskim princem Wilhelmom DanskimViljemom, ki je prevzel ime Jurij I. in prinesel s seboj Jonske otoke kot darilo od Velike Britanije. Leta 1877 je CharilaosHarilaos TrikoupisTrikupis, ki je bil zaslužen za znatno izboljšanje infrastrukture v državi, omejil moč monarhije s posegom v skupščini za izdajoz nezaupnicenezaupnico nado morebitnega premierapremierja.

Korupcija in TrikoupisovaTrikupisova povečana poraba za gradnjo potrebne infrastrukture, kot je bil [[Korintski prekop]], jesta preveč obdavčilaobdavčili šibko grško gospodarstvo,. inLeta ga1893 prisililaje letabil 1893prisiljen v izjavo o javni insolventnosti in sprejetisprejetje uvedbo Mednarodnegamednarodnega finančnega nadzora, da bi država poplačala dolžnike v državi. Drugo politično vprašanje v 19. stoletju v Grčiji je bilbilo nedvomno grščina: vprašanje jezika. Grški ljudjeLjudje so govorili oblikoljudski grščine, ki se imenuje ''demotičen''jezik. VelikoZa izobraženeizobraženo eliteelito je v tembilo videloto kmečko narečje in so bili odločeni, da obnovijo slavo stare grščine.

Vladni dokumenti in časopisi so biliuporabljali posledičnoprečiščeno objavljenigrščino, vki ''Katharevousa''jo (prečiščena)je grščini,lahko obliki,brala katero bi lahkole nekajpeščica navadnih Grkov bralo. Liberalci so dajali prednost priznavanjuljudskemu demotičnegajeziku kot nacionalnegadržavnemu jezikajeziku, a so se konservativci in pravoslavna cerkev temu upirali. do tedaj, daKo je bila leta 1901 Nova zaveza prevedena v demotičniljudski jezik, letaso 1901. Izbruhnili soizbruhnili nemiri v Atenah in padla je vlada (''Evangeliakaevangeliaka''). ToVse vprašanjedo leta 1970 je šeto naprejvprašanje pestilo grške politike vse do leta 1970.

Vsi Grki so bili združeni v svoji odločenostiodločeni, da osvobodijo grško govoreče province Otomanskega cesarstva, ne glede na njihovo narečje v katerem so se pogovarjali. Še posebej na Kreti je bil leta 1866–1869 podaljšan upor vprepojen 1866-1869 postavljen vz nacionalističninacionalistično gorečnostigorečnostjo. Ko je izbruhnila vojna med Rusijo in Turki leta 1877, se je Grčija postavila na stran Rusije, a je bila preslabaprerevna in prevečzaskrbljena zaskrbelazaradi britanskebritanskega intervencionistevmešavanja, da sobi uradno vstopilivstopila v vojno. Leta 1881 je bilaso Tesalija in majhni deli EpiraEpirja po oddaniberlinski pogodbi pripadli Grčiji, kotupanje, delda pogodbebodo izdobili BerlinaKreto, medtem kopa je bilo grško upanje za pridobitev Krete slabomajhno.

Grki na Kreti so nadaljevali zredne rednimi uporiupore in leta 1897, se je grška vlada pod TheodorosomTeodorom DeligiannisomDeligianisom priklonilapopustila splošnemu pritisku in napovedala vojno Turkom. V grško-turški vojni leta 1897 je bila slabo usposobljena in opremljena grška vojska poražena. S posredovanjem velesil je Grčija izgubila le malo območje ob meji s Turčijo, medtem ko je bila Kreta ustanovljena kotpostala samostojna država v okviru KraljevineKraljevini GrčijeGrčiji.