Redakcija: 23:49, 13. julij 2015 uredi Zeleni (pogovor \| prispevki) 2.189 urejanj mBrez povzetka urejanja Oznaka: vizualno urejanje ← Starejše urejanje		Redakcija: 18:57, 12. marec 2016 uredi razveljavi Pinky sl (pogovor \| prispevki) Administratorji vmesnika, Administratorji 100.124 urejanj m sklici Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{Infopolje Oseba}} '''Dimitrij »Dositej« Obradović''' ({{Predloga:Jezik-sr\|Димитрије Обрадовић}}, <small>pronounced </small><span class="IPA" title="Representation in the International Phonetic Alphabet (IPA)">[dɔsǐtɛːj ɔbrǎːdɔʋitɕ]</span>;[[Srbija\|srbski]] avtor, filozof, jezikoslovec, potovalec, poliglot in prvi srbski minister za izobraževanje, 17.februarja ~~1739-1742~~1739–1742 (leto rojstva ni popolnoma gotovo), †7† 7. april 1811 V času Srbske revolucije je prepoznan kot vpliven člen srbske narodne in kulturne preroditve. Velik zagovornik razsvetljenja in racionalnih idej je ob tem bil velik pristaš Srbske ortodoksne cerkve. Štet je tudi kot začetnik moderne srbske literature, a praviloma prepoznan, kot je samostanska navada, po svojem enem imenu Dositej, ki ga je pridobil v samostanu Hopovo. Kot prevajalec je pomemben zaradi prevoda Ezopovih basni in nekaterih drugih evropskih klasik v srbski jezik. Vrstica 12: Po več kot treh letih v samostanu, kjer se je učil staro cerkveno slovanščino in klasično grščino, Dositej zapusti Hopovo in 2.novembra 1760 odide v Zagreb, kjer se uči latinščine. Nameraval je ubrati pot do Dunaja (knjige) ali Rusije (to je bila običajna pot za učenjake). A svetujejo mu [[Dalmacija\|Dalmacijo]], ki je tedaj pod [[Benetke\|beneško]] nadvlado, kjer se mu obljublja delo ravnatelja in tako prihrani nekaj za potovanje. Tako se tudi odloči in postane ravnatelj v Golubiču. Po treh letih idile se obrne proti Črni Gori, nato gre proti Albaniji, Grčiji, Konstantinoplu, Mali Aziji, vmes pa se preživlja s tutorstvom. Tako potuje 10 let (1761–1771), v Grčiji je njegovo bivanje najbolj premožno. [[Slika:~~Dositej_Obradovic~~Dositej Obradovic.jpg\|alt=Dositej Obradović, leaning on a table\|left\|thumb\|Dositej Obradović]] Obradović v tem času veliko odnese v učenju. Italijanski jezik mu postane domač v Dalmaciji, grščina, stara in govorjena, postane bližja. Že kot otrok je odraščal v dvojezičnem okolju, zdaj je znal še nemško, angleško, francosko, rusko, albansko, italijansko, latinsko in grško. Po 40 letih potovanj je obnavljal vse doslej naštete jezike, obiskal pa tudi še Poljsko, Romunijo, Rusijo, Dunaj, Trst. Prva srbska vstaja se zgodi, ko biva v Trstu. Priključi se vstajnikom, najprej kot posrednik med Rusijo in mlado Srbijo, zbira obvestila in pripravlja različne listine, nato pa na vabilo [[Karađorđevići\|Karađorđe Petrovića]] postane prvi srbski minister za izobraževanje. <div>Dositejeva edina prava strast pa je [[srbski jezik]], ki je bil za prebivalstvo v precej nerodnem položaju, saj se je že krepko delil v uporabi na "»visoko"« [[Stara cerkvena slovanščina\|starocerkveno slovanščino]], uporabno mešanico visokega jezika in srbskega kmečkega jezika in srbskih narečij, ki so jih običajni ljudje brez zadržkov uporabljali od nekdaj. Starocerkvena slovanščina je bila vedno bolj pod vprašanjem, jezik pa je potreboval prenovo. Dositej v tej situaciji prične navijati za najobičajnejši jezik ljudstva.</div> Dositej in mnoštvo drugih dobro izučenih Srbov z ozemlja nekdanje [[Avstro-Ogrska\|Avstro-Ogrske monarhije]] pomagajo uveljavljati zahodnjaške reforme in znanje Srbom, ki živijo na teritoriju Srbije, ki jo imajo Turki pod nadzorom. Dositej je pomagal tudi pri širjenju krompirja v te kraje, kar je pomagalo prebivalstvu zoper lakoto. Vuk Karadžić in Dositej sta tako očeta srbskega modernega jezika in promotorja modernosti za te kraje. V Beogradu umre leta 1811. [[Slika:~~Plaque_near_St_Clement~~Plaque near St Clement's,~~_Eastcheap_~~ Eastcheap -~~_geograph~~ geograph.org.~~uk_~~uk -~~_924110~~ 924110.jpg\|thumb\|Spominska tabla, ki označuje hišo, kjer je Obradović živel, blizu St. Clement Eastcheap, City of London]] == {{Predloga:Sidro\|Dositej's thought}}Misel, moralna oporoka == Vrstica 23: == Dediščina == <span style="background-color: rgb(255, 255, 255);">Muzej Vuka in Dositeja</span> (srbsko:~~<span contenteditable="false"> </span>~~<span lang="sr" contenteditable="false">Музеј Вука и Доситеја</span>) je eden najbolj pomembnih spominskih muzejev v Beogradu. Ustanovljen 1949, upodablja življenje, delo in dediščino [[Vuk Stefanović Karadžić\|Vuka Stefanovića Karadžića]] (1787–1864), reformista srbskega knjižnega jezika, in Dositeja Obradovića. Nagrada Dositeja Obradovića je podeljena za posebne prispevke pri prevajanju književnih del in promociji srbske kulture. [[Slika:~~Dositej_Obradovic1~~Dositej Obradovic1.jpg\|alt=Statue of Obradović in Belgrade park\|thumb\|Spomenik Dositeju Obradoviću na Študentskem trgu, Beograd]] Hiša, v kateri se je rodil Dositej, še vedno stoji. Bila je odkupljena od romunske družine in prenovljena. To je zasluga podjetja Hemofarm, ki je skupaj z Srbsko matico in Inštitutom za književnost in umetnost postavili Fundacijo Dositeja Obradovića. Vrstica 54: ''Ingleska izrečenija'' == Nadaljnje branje: == * Obradović, Dositej. ''The Life and Adventures of Dimitrije Obradović''. University of California Publications in Modern Philology 39. Berkeley; Los Angeles, 1953. * Ćurčić, N. M. J. ''The Ethics of Reason in the Philosophical System of Dositej Obradovic A Study of His Contribution in This Field to the Age of Reason''. London: Unwin Bros. Ltd, 1976. * Petar Pijanović: ''Život i delo Dositeja Obradovića''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 2000. * Wladimir Fischer: ''Creating a National Hero: The Changing Symbolics of Dositej Obradović''. In: Identität –- Kultur –- Raum. Turia + Kant, Wien 2001, ISBN 3-85132-301-7. * Wladimir Fischer, "»Dositej Obradović and the Ambivalence of Enlightenment"«. Heppner/Posch (eds.), Encounters in Europe's Southeast, Bochum: Winkler, 2012, ISBN 978-3-89911-190-3, ISBN 978-3-89911-205-4. * Jovan Skerlić, ''Istorija Nove Srpske Književnosti'' (Belgrade, 1914, 1921). * [http://pi.library.yorku.ca/ojs/index.php/soi/article/viewFile/8046/7220 Fischer, Wladimir, "»The Role of Dositej Obradovic in the Construction of Serbian Identities During the 19th Century,"« Spaces of Identity (1.3, 2001), 67–87.] * Cassell's Encyclopaedia of World Literature Volume 2, Funk & Wagnalls, 1954. * Chambers Biographical Dictionary, Chambers Harrap, 1997. * Merriam-Webster's Biographical Dictionary, Merriam-Webster, 1995. * Sutch Slavic Writers Before World War II-Dictionary of Literary Biography, Volume 147, Gale Research, 1995. == Sklici == {{sklici\|1}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:~~Obradović~~Obradovic, Dositej}} [[Kategorija:Krščanski filozofi]] [[Kategorija:Srbski pesniki]]

Dositej Obradović: Razlika med redakcijama